Evropo skrbi pot, po kateri stopa Bukarešta

Bruselj – Romunska vlada je pod čedalje močnejšim pritiskom, ker da s svojim ravnanjem spodkopava pravno državo in učinkovitost bitke proti korupciji.

V razpravi evropskega parlamenta o pravni državi v Romuniji so bili slišane številne kritike in pozivi Bukarešti, naj spoštuje temelja načela Unije. Prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans je opozoril, da bodo, če bo treba, uporabili vse instrumente, ki jih imajo na voljo.

Razprave o dogajanju v Romuniji še niso prišle do točke, da bi lahko predlagali začetek postopka po sedmem členu pogodbe o EU, ker da obstaja tveganje kršitev temeljnih vrednot. A parlamentarni razpravi so se slišale ocene, da je skrajni čas za delovanje.



Timmermans je izražal precejšnjo zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb kazenske in pravosodne zakonodaje. »Mnoge Romune skrbi, da se z njimi spodkopavata dolgoročna bitka proti korupciji in neodvisnost pravosodja.To so skrbi, s katerimi se v evropski komisiji precej strinjamo,« je dejal Nizozemec, odgovoren za delovanje pravne države.

Romunija je, tako kot Bolgarija, od vstopa v Unijo leta 2007 že tako pod posebnim nadzorom EU v zvezi s spoštovanjem zavez na področju pravosodja in korupcije.

Ker kočljiva nova zakonodaja še ni sprejeta, naj bi Romunija v očeh Bruslja še imela čas, da se vrne na pot napredovanja, ki je bil, pod črto, dosežen po revoluciji leta 1989. Med drugim načrtujejo predčasno upokojevanje sodnikov in tožilcev, spreminjanje kazenske zakonodaje pa bi ogrozilo bitko proti korupciji.

Po razširjenih razlagah je v ozadju vplivni vodja vladajočih socialdemokratov Liviu Dragnea, ki je bil že obsojen, zato ne more prevzeti premierske funkcije. Odstavitev protikorupcijske tožilke Laura Codruța Kövesi letos poleti sprožila številne kritike.

Evropski parlamentarci so opozarjali na dramatičnost položaja. »Ne sledite slabima primeroma Madžarske in Poljske,« je pozival vodja skupin liberalcev Guy Verhofstadt. Od vlade v Bukarešti pričakuje, da bo »razbila moč nove stare Securitate«.

Tudi v največji skupini EPP so opozarjali na nesprejemljivost nasilnega ravnanja policistov med demonstracijami letos poleti. »Poslušajte ljudi …. Pričakujejo integriteto, preglednost, pravičnost. Želijo boljšo prihodnost v svoji državi, in ne zunaj nje,« je opozarjal konservativni Španec Esteban González Pons.


Evropski socialisti so bili septembra tarča kritik EPP, ker da veliko govorijo o Viktorju Orbánu, a kršiteljem iz lastnih vrst, vladam v Romuniji ali na Slovaškem, raje »pogledajo skozi prste«. Avstrijski socialdemokrat Josef Weidenholzer v razpravi ni usmeril prsta v nikogar, temveč je govoril, da sta za njih »demokracija in pravna države v središču politike«.

Romunska premierka Viorica Dăncilă, ki je bila prej evropska poslanka, pa je branila delo svoje vlade, češ da za njih ne bi smela veljati drugačna merila, kot veljajo za druge države. Dodaja, da je od nekdanjih kolegov slišala veliko lažnih novic (fake news).

Bukarešta bo 1. januarja prevzela predsedovanje svetu EU. Evropski parlament bo o resoluciji Romuniji glasoval novembra.