Dvajset let od napada Al Kajde na veleposlaništvi ZDA v Afriki

Veleposlaništvi ZDA v Keniji in Tanzaniji sta bili pred 20 leti tarči obsežnega in usklajenega terorističnega napada, v katerem je bilo skupaj ubitih 224 ljudi, okoli 5000 pa ranjenih. To je bil prvi večji napad teroristične mreže Al Kajda pod vodstvom zdaj že pokojnega Osame bin Ladna. To je bil tudi uvod v napade v ZDA 11. septembra 2001.

Najprej je 7. avgusta 1998 dopoldne ogromna eksplozija pretresla središče kenijske prestolnice Nairobi. Povsem z eksplozivom napolnjeno vozilo je razneslo na cesti pred ameriškim veleposlaništvom, ki je bilo v eksploziji skoraj povsem uničeno.

Močno je poškodovalo tudi 25-nadstropno stavbo in 300 metrov od eksplozije razneslo vsa okna, tako da je steklo deževalo po nič hudega slutečih pešcih na ulici, opisuje francoska tiskovna agencija AFP.

Pet minut kasneje je podobna usoda doletela še ameriško veleposlaništvo v prestolnici Tanzanije Dar es Salaamu, kjer je razneslo tovornjak s cisterno z gorivom.

Preživeli so prizore iz obeh afriških držav opisovali kot vojno območje. Najhuje je bilo v Nairobiju, kjer so mrtve in poškodovane izpod ruševin reševali še nekaj dni po napadu.

Samo v Nairobiju je bilo ubitih 213 ljudi, še okoli 5000 pa jih je bilo ranjenih. Večina jih je bila Kenijcev, pešcev na ulici ali pa zaposleni v bližnjih stavbah. Na ameriškem veleposlaništvu so našteli 44 mrtvih, od tega 12 ameriških državljanov.

V Dar es Salaamu pa je bilo ubitih 11 ljudi in še 70 ranjenih. Vsi so bili naključni mimoidoči.

Napada sta se zgodila, ko so v ZDA še spali. Tedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona so zbudili tik pred zoro. Napada je označil za nečloveška in napovedal, da bodo ZDA »uporabile vsa razpoložljiva sredstva, da pripeljejo odgovorne pred roko pravice, ne glede na to, kako dolgo bo trajalo«.

V Washingtonu so napada na obe veleposlaništvi označili za zelo dobro usklajen in dobro načrtovan teroristični napad. »Zagotovo ni bil delo amaterjev,« je dan po napadu ocenil tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost P. J. Crowley.

Na vseh ameriških veleposlaništvih so dvignili stopnjo ogroženosti na najvišjo raven in okrepili varovanje. Ministrstvo za zunanje zadeve je Američanom odsvetovalo potovanje v Kenijo in Tanzanijo ter objavilo splošno opozorilo ameriškim državljanom v tujini. Ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) pa je na območje napadov odposlal ekipo preiskovalcev in strokovnjakov za eksploziv.



Odgovornost je sprva prevzela do takrat neznana skupina Islamska vojska za osvoboditev muslimanskih svetih krajev. A že nekaj dni kasneje je Clinton odgovornost pripisal Osami bin Ladnu. Kasneje so te trditve potrdili tudi Britanci.

Že nekaj ur po tem, ko je Clinton s prstom pokazal na Al Kajdo, so ameriške manevrirne rakete poletele nad cilje v Sudanu in Afganistanu, kjer so tedaj menili, da se je skrival Osama bin Laden. V Afganistanu so bili tarča vadišča za urjenje teroristov, v Sudanu pa farmacevtska tovarna, v kateri so domnevno proizvajali kemično orožje. Ti napadi so po nekaterih navedbah zahtevali okoli 50 življenj.

Usklajeni napad na veleposlaništvi ZDA v Keniji in Tanzaniji je bil prvi večji napad teroristične mreže Al Kajda. Pred tem je ta mreža leta 1993 že izvedla bombni napad v kleti dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, ki je zahteval šest smrtnih žrtev. V letih 1995 in 1996 pa so izvedli tudi dva napada v Savdski Arabiji, v katerih je bilo skupaj ubitih 26 ljudi, med njimi Američani, navaja AFP.

Napad na veleposlaništvi je bil uvod v teroristične napade z letali na dvojčka WTC v New Yorku ter na Pentagon v Washingtonu 11. septembra 2001, v katerih je bilo ubitih okoli 2800 ljudi. ZDA so se odzvale z vojno proti terorizmu, v okviru katere so strmoglavile talibski režim v Afganistanu in potem sprožile posredovanje v Iraku. Vmes pa je Al Kajda izvedla še nekaj odmevnih in krvavih terorističnih napadov in navdihnila tudi druge teroristične skupine in posnemovalce.



Zaradi napada na veleposlaništvi v Afriki so v ZDA obtožili skupaj 20 ljudi. Osem so jih prijeli in štirje so bili že leta 2001 obsojeni na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pomilostitve, še navaja AFP.

Med obtoženimi je bil tudi Osama bin Laden, ki je bil tudi glavni načrtovalec napadov 11. septembra. Pred sodišče pa ni prišel nikoli. Ubili so ga maja 2011, ko so ga pripadniki ameriških posebnih enot odkrili v skrivališču v Abotabadu v bližini pakistanske prestolnice Islamabad.