Dva ruska tankerja potonila v Črnem morju

V Črnem morju sta zaradi močnega neurja potonila dva ruska tankerja, Volgoneft-212 in Volgoneft-239. Nesreča, ki je povzročila razlitje nafte, se je zgodila v Kerški ožini, ki povezuje Črno morje z Azovskim morjem in ločuje rusko obalo od okupiranega Krima.

Po podatkih ruskih oblasti je bilo na obeh tankerjih skupno 29 članov posadke. Ena smrtna žrtev je že potrjena, ruska tiskovna agencija pa poroča, da poteka preiskava o morebitni nesreči zaradi malomarnosti. Ruska agencija za pomorski in rečni promet, je v izjavi zapisala: »Danes sta zaradi nevihte v Črnem morju potonila tankerja Volgoneft-212 in Volgoneft-239. Nesreča je povzročila razlitje naftnih derivatov.«

Tanker Volgoneft-212, zgrajen leta 1969 in registriran v Sankt Peterburgu, je prevažal približno 4.300 ton naftnih derivatov. Po navedbah ruskih medijev se je razlomil na pol in potonil. Podobno je poročala agencija Interfax, ki je zapisala: »Trup ladje Volgoneft-212 je razpadel na dva dela, kar je povzročilo obsežno razlitje nafte v morje.«

Enaka usoda je doletela tanker Volgoneft-239, zgrajen leta 1973, ki je imel zmogljivost prevoza okoli 4.200 ton nafte. Med nesrečo je iz tankerja Volgoneft-212 v morje izteklo približno 4.000 ton nafte, kar je povzročilo obsežno črno liso na morski gladini.

V reševalni in sanacijski akciji sodeluje več kot 50 ljudi ter več plovil, vključno z vlačilci in helikopterjem Mi-8, ki jih je na kraj nesreče poslalo rusko ministrstvo za izredne razmere. Posadke obeh tankerjev so bile pred potopom več ur ujete na palubah plovil, dokler jih niso rešile ekipe za nujne primere. Ruske oblasti so dogajanje opisale kot »izjemno zapleteno zaradi ekstremnih vremenskih razmer.«

Kerčka ožina je ključna globalna pomorska pot, saj omogoča prehod med Azovskim in Črnim morjem. Hkrati ima tudi pomemben strateški pomen v konfliktu med Rusijo in Ukrajino, še posebej po ruski aneksiji Krima leta 2014. Rusija je v preteklosti večkrat zaprla Kerčko ožino za ladijski promet, kar je povzročilo mednarodne napetosti. Poudariti velja, da je ožina tudi pomembno središče trgovskih tokov, kar dodatno poudarja posledice nesreče.

Obseg okoljske škode, ki jo je povzročilo razlitje nafte, še ni povsem jasen. Razlitja nafte v Črnem morju so že večkrat sprožila zaskrbljenost zaradi vpliva na morski ekosistem in lokalno ribištvo. Videoposnetki, ki jih je na družbenih omrežjih delilo rusko južno transportno tožilstvo, prikazujejo obsežne naftne lise in potopljene dele tankerjev. »Zaradi razlitja nafte je nastala velika črna lisa, ki se razteza na več kilometrov morske površine,« so zapisali v izjavi.

Ta dogodek je še en opomin na tveganja, povezana s starajočo se floto ruskih tankerjev. Po podatkih ruske obveščevalne službe številna plovila spadajo v tako imenovano »senco flote« ki prevaža nafto kljub mednarodnim sankcijam. Tankerji Volgoneft, zgrajeni v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so zaradi svoje starosti bolj izpostavljeni nesrečam.