Državljani imajo o EU še vedno pozitivno mnenje, a zahtevajo reforme

Najnovejša javnomnenjska raziskava Eurobarometer, ki jo je naročil Evropski parlament – izvedena je bila marca in aprila letos – kaže, da podpora EU kljub pandemiji ostaja visoka. Anketa kaže na splošno močno soglasje, da je mogoče globalne izzive, kot je pandemija covida-19, bolje reševati na ravni EU.

Vendar pa več kot polovica Evropejk in Evropejcev že čuti vpliv pandemije na osebne prihodke oz. to pričakujejo v prihodnosti. Ključni izsledki raziskave še kažejo, da je velika večina (osem od desetih vprašanih) seznanjena z ukrepi EU o spopadanju s posledicami epidemije, pri čemer je Slovenija na vrhu glede seznanjenosti, a sprejete ukrepe odobrava zgolj slaba polovica vprašanih. Anketiranci menijo, da bi se moral EP prednostno ukvarjati z javnim zdravjem, bojem proti revščini, s podporo gospodarstvu in delovnimi mesti ter z ukrepanjem na področju podnebnih sprememb.




 

Dobrim 60 odstotkov anketiranim pri nas pandemija že ali še bo vplivala na osebne finance

31 odstotkov Evropejcev je ob koncu prvega letošnjega četrtletja že čutilo slabši osebni finančni položaj, še 26 odstotkov vprašanih pa poslabšanje zaradi pandemije pričakuje v prihodnosti. Kot opozarjajo iz EP, je sicer med državami članicami treba upoštevati znatne razlike. V Sloveniji 31 odstotkov – tako ko na ravni EU – že čuti finančno poslabšanje, 33 odstotkov pa to pričakuje v prihodnosti, medtem ko jih 36 odstotkov sprememb pri osebnih financah zaradi pandemije ne pričakuje.

Skoraj 60 odstotkov vprašanih v EU meni, da so pričakovane zdravstvene koristi zaradi omejitvenih ukrepov v njihovi državi večje od gospodarske škode, ki bi jo ti lahko povzročili. Mnenje prevladuje v večini držav EU in kaže na spremembo trenda glede na drugo polovico leta 2020. Takrat je več kot polovica menila, da je gospodarska škoda pomembnejša. Pri tem pa je Slovenija med izjemami, saj se trend iz lanskega leta ni spremenil. Za 44 odstotkov vprašanih so zdravstvene koristi večje od gospodarske škode, medtem ko jih 55 odstotkov meni nasprotno.


 

Slovenci ukrepe poznamo bolje kot večina drugih Evropejcev

Evropejke in Evropejci so dobro seznanjeni s prizadevanji EU v boju proti pandemiji in njenimi posledicami: kar osem od desetih vprašanih je namreč že slišalo, videlo ali bralo o ukrepih oz. sproženih aktivnostih, skoraj polovica jih ukrepe pozna. Slovenci smo pri tem nad povprečjem EU, saj je kar 96 odstotkov že slišalo za ukrepe EU, kar 71 odstotkov jih pozna. Vendar pa seznanjenost še ne pomeni odobravanja; z ukrepi je zadovoljnih le 48 odstotkov državljanov EU ter Slovenije, medtem ko jih je nasprotnega mnenja 50 odstotkov (v Sloveniji dve odstotni točki več). 44 odstotkov vprašanih v EU in Sloveniji pa je zadovoljno s stopnjo solidarnosti med državami članicami v boju proti pandemiji.
 

Rastoči trend podpori EU in pozivi k reformi

Četudi je – ko govorimo o podpori EU – opaziti kratkoročna nihanja in razlike med članicami, ostaja ugled EU na eni najvišjih ravnih v več kot desetih letih, skoraj vsak drugi vprašani v EU ima o njej pozitiven ugled, za dobro tretjino ima nevtralen in le za manj kot petino (17 odstotkov ) ima negativen. Anketa kaže na nadaljevanje postopnega rastočega trenda ugleda EU. Sočasno pa kritika vprašanih glede uresničevanja konkretnih ukrepov pri soočanju s krizo in pozitiven ugled kaže na jasen poziv k reformi EU. Če je 70 odstotkov anketiranih sicer splošno naklonjenih EU, je sedanji obliki EU naklonjena manj kot četrtina – ta delež je za štiri odstotke nižji v primerjavi z raziskavo novembra in decembra lani. Skoraj polovica je naklonjena EU, a ne v njeni trenutni obliki.




 

Ključne prioritete: zdravje, cepiva in več kriznih pristojnosti

Dobrih 70 odstotkov vprašanih si želi, da bi imela EU več pristojnosti za odzivanje na krize, kakršna je trenutna. Po njihovem mnenju, bi se morala EU pri spopadanju s krizo osredotočiti na hiter dostop do varnih in učinkovitih cepiv za vse državljanke in državljane EU, na drugem mestu so izpostavili dodatna vlaganja v razvoj zdravil in cepiv, vzpostavitev evropske krizne strategije in razvoj evropske zdravstvene politike. Podobno so anketirani v Sloveniji na prvo mesto uvrstili hiter dostop do varnih in učinkovitih cepiv za vse državljanke in državljane EU (37 odstotkov), sledijo podpora podjetjem in zaposlenim, ki jih je prizadela pandemija, vlaganja v gospodarstvo za trajnostno in pošteno okrevanje vseh članic EU ter vzpostavitev evropske krizne strategije.

Gredo stvari v državi in v EU na splošno v pravo ali napačno smer?

Zanimivi so izsledki odgovor na to vprašanje v Sloveniji, ki kažejo, da večina (68 odstotkov) anketiranih meni, da gredo v Sloveniji na splošno stvari v napačno smer. Delež je v primerjavi s povprečjem v EU višji (57 odstotkov). Delež tistih, ki menijo, da gredo stvari na ravni EU v napačno smer, pa med anketiranimi v Sloveniji znaša 51 odstotkov (na ravni EU 49 odstotkov).