Uporniki napovedujejo pohod do prestolnice

Proruandska uporniška skupina M23, ki je začetek meseca zasedla del ozemlja na vzhodu Demokratične republike Kongo, je danes sporočila, da bo svoj pohod nadaljevala do glavnega mesta Kinšasa. Predsednik DR Kongo Felix Tshisekedi je v sredo v luči vse ostrejših spopadov obljubil odločen odziv »proti teroristom in njihovim sponzorjem«.

»Osvobodilni pohod bomo nadaljevali vse do Kinšase. Smo v Gomi in je ne bomo zapustili, dokler ne bomo dobili odgovorov na vprašanja, zaradi katerih smo vzeli v roke orožje,« je na novinarski konferenci v mestu Goma, prestolnici province Severni Kivu, povedal Corneille Nangaa, vodja politično-vojaške koalicije Zavezništvo reke Kongo, ki vključuje tudi skupino M23.

Prav tako je obljubil, da bodo v prihodnjih dneh v Gomi vzpostavili oskrbo z elektriko, varnost in humanitarne koridorje, ki bodo pomagali razseljenim osebam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Spopadi med uporniško skupino M23 in kongovskimi silami so se v začetku meseca znatno okrepili, pri čemer je M23 s podporo Ruande prevzela nadzor nad obsežnim delom ozemlja na vzhodu DR Kongo in nad večjim delom mesta Goma. V večdnevnih intenzivnih spopadih je bilo doslej ubitih več kot sto ljudi, skoraj tisoč je bilo ranjenih. 

Spopadi so za seboj pustili pravo razdejanje. FOTO: Jospin Mwisha/Afp

Predsednik DR Kongo Tshisekedi, ki se v sredo ni udeležil kriznega pogovora s svojim ruandskim kolegom Paulom Kagamejem, je bil medtem kritičen do neukrepanja mednarodne skupnosti ter posvaril pred zaostritvijo in razširitvijo konflikta.

Vzhod Demokratične republike Kongo je od ruandskega genocida leta 1994 območje neprestanih konfliktov in bojev za prevlado nad ozemljem, ki je bogato nahajališče naravnih virov. V preteklosti se je v bitki za oblast zamenjalo več oboroženih skupin, ki so želele spodkopati oblast in prevzeti mesto Goma. To namreč leži na meji z Ruando in je stičišče transportnih poti, po katerih se iz bližnjih rudnikov prevažajo redki elementi, kot sta zlato in tantalit, ki se uporablja za baterijo v električnih vozilih. 

Skupina M23 deluje pod vodstvom Tutsijev – etnične skupine, katere člani živijo v Ruandi, Burundiju in DR Kongo. Skupina je med konfliktom večkrat poudarila, da so po orožju segli zato, ker so želeli varovati manjšino Tutsijev, ki je bila v genocidu leta 1994 skorajda izbrisana z obličja Zemlje. V stotih dneh, kolikor so trajali poboji, je bilo ubitih okoli 800.000 pripadnikov skupine.

Združeni narodi so od leta 1999 na kritičnem območju vzpostavili mirovno misijo in tja poslali ekipo, znano pod imenom Monusco, ki je sestavljena iz več kot deset tisoč članov, a ima dovoljenje za posredovanje z orožjem zgolj peščica teh članov. Posledično je skupina in OZN že dlje časa tarča kritik, saj po mnenju prebivalcev ne opravlja svojega dela, enako mnenje pa deli tudi predsednik Tshisekedi, ki je Monusco že lani prosil, da zapusti območje. 

ZN, Evropska unija in številne države, vključno z ZDA in Kitajsko, so že pozvale proruandske sile, naj zapustijo DR Kongo. Prav tako Kongo in Združeni narodi trdijo, da Ruanda podpira M23 – Ruanda sicer izrecno ne zanika podpore skupini in obenem obtožuje kongovske oblasti, da podpirajo milice, ki poskušajo zrušiti vlado v Kigaliju.

Nekatere države so Ruandi zaradi dogajanja že zagrozile s konkretnimi sankcijami. Zunanji minister Združenega kraljestva David Lammy je v sredo dejal, da je ogroženih 38 milijonov evrov letne finančne pomoči Ruandi, medtem ko je Nemčija odpovedala pogovore o pomoči taisti državi.