Dostopnost namesto visoke učinkovitosti

Na svetovnem trgu se bo v kratkem pojavilo še eno cepivo proti novemu koronavirusu, za katero proizvajalci in strokovnjaki trdijo, da utegne odločilneje vplivati na potek pandemije kot že odobreni cepivi Pfizerja in Moderne. Vakcina, ki je nastala kot plod sodelovanja med univerzo v Oxfordu in britansko-švedsko farmacevtsko družbo AstraZeneca, se namreč močno razlikuje od konkurentov, in sicer ne samo po sestavi, ampak predvsem po načinu shranjevanja ter ceni, ki ključno vplivata na dostopnost cepiva. Razlikuje se tudi po nižji dokazani učinkovitosti, ki pa je še vedno dovolj visoka, da proizvajalec lahko računa na regulatorno odobritev tudi v državah z najstrožjimi kriteriji.



Evropska unija si je zagotovila 400 milijonov odmerkov oxfordskega cepiva, toda z njegovo regulatorno odobritvijo očitno še ne namerava hiteti. Drugače razmišljajo v Združenem kraljestvu, ki naj bi že ta teden kot prva država dalo zeleno luč za izredno uporabo omenjenega cepiva, in s tem tudi napravilo velik korak v smeri cepljenja večine prebivalstva, ki bi ga z omejeno količino delikatne Pfizerjeve vakcine, s katero je bilo ta mesec cepljenih že več kot 600.000 Britancev, sicer težko doseglo.

Veliko zanimanje

Glavna prednost oxfordskega cepiva je, da ga ni treba hraniti pod izredno nizkimi temperaturami, ampak na zgolj 2–8 stopinjah Celzija, kar izrazito poveča njegovo uporabnost v izvenbolnišničnih okoljih. Ta značilnost je posledica tega, da gre za vektorsko cepivo in ne cepivo na osnovi informacijske RNA (Pfizer/Biontech, Moderna).

Odločitev britanskega regulatorja bo v vsakem primeru požela veliko zanimanja tako v Evropi kot drugod po svetu, tudi zaradi težav, s katerimi se je AstraZeneca jeseni soočala pri testiranju vakcine, in rezultatov testiranja, ki so porodili več neznank glede njene učinkovitosti. Cepivo se je namreč izkazalo za 90-odstotno učinkovito pri ljudeh, ki so prejeli sprva polovični odmerek in nato še en cel odmerek, in le 62-odstotno učinkovito pri tistih, ki so prejeli dva cela odmerka.



Britanski strokovnjaki so sicer zadržani glede komentiranja morebitnih posledic regulatorne odobritve nove vakcine, preden je jasno, kakšna bodo uradna priporočila za njeno uporabo. »Posledice bodo močno odvisne od tega, ali bo uporaba cepiva v standardnih dveh odmerkih priporočena za ljudi vseh starosti ali pa bo omejena na en manjši oziroma en večji odmerek s starostno omejitvijo,« je za Delo pojasnil ekspert, ki je želel ostati neimenovan.

Oxfordsko cepivo bo najprej na voljo na Zahodu, a najbolj konsekventno utegne biti za manj razviti svet, tudi zaradi zaveze AstraZenece, da ga bo revnejšim državam v nedogled prodajala po stroškovni ceni oziroma da pri tem ne bo poskušala ustvarjati dobička.

Popravek:

Članek je sprva navajal, da se je cepivo izkazalo za 90-odstotno učinkovito pri ljudeh, ki so prejeli samo en odmerek. Dejansko so ti prejeli odmerek in pol.