Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Dosmrtni zapor za mehiškega kralja mamil El Chapa v ZDA

Brooklynsko sodišče kaznovalo zločinca, ki je v Mehiki že dvakrat pobegnil iz zapora
El Chapo na fotografiji s prejšnjega procesa. FOTO: Afp
El Chapo na fotografiji s prejšnjega procesa. FOTO: Afp
17. 7. 2019 | 16:29
17. 7. 2019 | 16:29
5:30
New York – Mehiški kralj mamil Joaquín Guzmán Loera, bolj znan kot El Chapo, bo preostanek svojega življenja preživel v zaporu, če se mu seveda ne bo spet posrečilo pobegniti. Zvezno sodišče v Brooklynu mu je po februarskem porotniškem spoznanju krivde za tihotapljenje ton mamil v ZDA izreklo dosmrtno zaporno kazen in še trideset let čez.

Znameniti mafijec prve polovice dvajsetega stoletja Al Capone je bil rojen nedaleč od sodišča v Brooklynu, kjer so – kot upajo, dokončno – za rešetke spravili v »najboljših« časih največjega mafijca obeh Amerik El Chapa, pa čeprav se poznavalci še  prepirajo, kdo od njiju je bil "večji" zločinec.  62-letnega Mehičana s pravim imenom  Joaquín Guzmán Loera niso obtoževali le preplavljanja ZDA z mamili, ampak tudi brutalnih ubojev mnogih, ki so mu prekrižali pot. Zaradi medijske pozornosti in spretnosti obtoženčevih odvetnikov je proces, v katerem je porota februarja obtoženca spoznala za krivega, občasno postajal podoben cirkusu in bil zaradi obtožb obrambe proti nekaterim članom porote celo v nevarnosti, da spodleti. Sodnik Brian M. Cogan pa se ni pustil zmesti. Brutalnemu zločincu je odmeril dosmrtno kazen ter za vsak slučaj še trideset let čez, vrnil pa naj bi tudi skoraj trinajst milijard dolarjev, kolikor jih je po konservativnih ocenah zaslužil s preprodajo mamil in drugimi zločini.
Zvezno sodišče v Brooklynu. FOTO:Johannes Eisele/Afp
Zvezno sodišče v Brooklynu. FOTO:Johannes Eisele/Afp


Guzmánov sredin nastop na sodišču je bil daleč od njegove zloglasnosti, mehiški kralj mamil se je namreč pritoževal na razmerami v ameriškem zaporu. Prisiljen naj bi bil piti umazano vodo, odrekali naj bi mu dostop do svežega zraka in sonca, pred spanjem si mora ušesa zatisniti s straniščnim papirjem, poleg tega pa mu ne dovolijo obiskov žene in otrok. »Fizično, psihološko in mentalno sem mučen 24 ur na dan!« Povsem mogoče je, da mafijec svoje zadnje žene in otrok ne bo videl nikoli več, a nekdanja miss, če je soditi po njenem prihodu na sodišče, vsaj ne bo trpela revščine: nekatere priče verjamejo, da je imela le na enem zapestju nakita v vrednosti 75 tisoč dolarjev.

Guzmán se je rodil kot najstarejši od sedmih otrok revni kmečki družini v mehiški zvezni državi Sinaloa, kjer naj bi se že njegov oče ukvarjal s pridelavo opija. Najstarejši sin je trpel zaradi njegove brutalnosti, a je s prodajanjem pridelkov že zgodaj pokazal gospodarski talent - in hrepenenje po bogastvu in blišču. Ko je pri petnajstih letih začel pridelovati marihuano ter se kasneje lotil tihotapljenja mamil kot kokain, heroin in metamfetamin, si je s dotokom nezakonitega denarja lahko privoščil luksuz vseh vrst. Z vzpenjanjem po mehiški mamilarski hierarhiji je tekla tudi kri njegovih nasprotnikov ali celo sodelavcev, s katerimi tako ali drugače ni bil zadovoljen.

El Chapu pripisujejo izum podzemnih tunelov za tihotapljenje mamil v ZDA in pri Forbesu so ga leta 2009 ocenili za milijarderja, a s morali kmalu priznati, da ni mogoče preveriti teh in še veliko višjih številk, ki so mu jih pripisovali drugi. Med  njegovim vzpenjanjem po lestvici mafijskega podzemlja pa so ga začele loviti ameriške in druge oblasti in leta 1993 so ga ujeli v Gvatemali ter ga v Mehiki obsodili na dvajsetletni zapor.  Psihološke preiskave so podale sliko egocentričnega in narsicističnega premetenca, ki zna biti vztrajen in nepopustljiv.

Veliko zločinsko pridobljeno bogastvo je pomagalo, da je tudi za rešetkami užival marsikaj, med drugim prostitutke in viagro, po osmih letih pa je domnevno s pomočjo varnostnikov pobegnil iz zapora. V desetletju zatem je obnovil svoje mamilarsko carstvo in bil vedno korak pred zasledovalci in drugimi karteli, leta 2014 pa so ga vendarle spet ujeli. A je že poldrugo leto kasneje spet pobegnil. V njegovo zaporniško celico v osrednji Mehiki so pomagači zgradili poldrugi kilometer dolg tunel z ventilacijo, lučmi in celo z motornim kolesom za lažji prevoz, natančno ciljan do tuša.
Mehiško pokopališče Jardines del Humaya, ki ga imenujejo mavzolej preprodajalcev mamil. FOTO: Pedro Pardo/Afp
Mehiško pokopališče Jardines del Humaya, ki ga imenujejo mavzolej preprodajalcev mamil. FOTO: Pedro Pardo/Afp


Tudi najbolj brutalni zločinci pa ne morejo ubežati samim sebi in januarja 2016 so mehiški marinci Guzmána zasledili na severu pokrajine Sinaloa, leto kasneje so ga izročili ZDA. Njegova največja pomanjkljivost je bila njegova zagledanost vase, saj se je s hollywoodskim igralcem Seanom Pennom srečal za ekskluzivni intervju, in poznavalci domnevajo, da so oblasti tega zasledovali do svojega cilja. V intervjuju, ki ga je objavila revija Rolling Stone, se je hvalil s floto podmornic, letal, tovornjakov in ladij.
Vse to mu ne bo pomagalo v visoko zavarovanem ameriškem zaporu, potem ko so priče na procesu pripovedovale o ljudeh, ki jih je dal žive zakopati, mladih deklicah, ki jih je posiljeval in tonah mamil, s katerimi je uničil neštete odvisnike in njihove družine. Če se mu seveda ne bo posrečilo pobegniti todi od tam.
 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine