Dolgo vračanje Belgije proti normali

Bruselj – Po sredini Rue Neuve, osrednje bruseljske nakupovalne ulice, so postavljene kovinske pregrade, ki ločujejo dve smeri premikanja pešcev, da bi se ognili stikom. Na križiščih s prečnimi ulicami so postavljeni »otočki« za delovanje bruseljskega patenta – krožišča za pešce.

V Bruslju, ki je znan po kreativnih in pogosto težko razumljivih rešitvah na številnih področjih, je čas koronavirusa pripomogel k revoluciji v prometu v širšem središču mesta. Odkar so se pred tednom dni spet odprle vse trgovine, tudi nenujne, so za tri mesece uvedli poseben režim, ki naj bi olajšal delovanje pravil socialne razdalje.

Semaforji so nehali delovati in najvišja dovoljena hitrost je 20 kilometrov na uro. Na cestah imajo prednost pešci in kolesarji. Ker je Bruselj dolga leta zaostajal pri razvoju rešitev, prijaznih za kolesarje, si mnogi želijo, da bi režim postal stalen.

Protest zdravstvenih delavcev

V Belgiji, ki je po statistikah ena od najbolj – če ne najbolj – prizadetih držav na svetu, se rahljanje ukrepov nadaljuje le počasi. Danes bo v šolske klopi spet lahko sedlo majhen del šolarjev, delati bodo začele tržnice, vrata bodo spet odprli frizerji. Ker niso obratovali dva meseca, so ponekod za prihodnja dva tedna zasedeni že vsi termini.

Obiski doma so še vedno omejeni na največ štiri vedno iste osebe. Dovoljeni so pogrebi in poroke z največ 30 povabljenimi. Potovanje, pikniki in sončenje v parkih ostajajo prepovedani. Restavracije, kavarne in bari bodo zaprti še vsaj do 8. junija.

Za Belgijo so težki meseci bitke proti koronavirusu. To se je še posebej očitno videlo, ko je premierka Sophie Wilmès v soboto obiskala bruseljsko univerzitetno kliniko Saint-Pierre. Zdravstveno osebje jo je pričakalo hladno, v znamenje protesta ji je okoli sto zdravstvenih delavcev ob prihodu obrnilo hrbet.


 

Že 9052 umrlih

Belgija ima sicer dobro delujoč in razvejen zdravstveni sistem, a statistike v bitki s koronavirusom so črne. Po nedeljskih podatkih je umrlo že 9052 oseb. To je v primerjavi s celotnim prebivalstvom (11,5 milijona) daleč največji delež v Evropi, večji kot v Italiji ali Španiji.

Belgijska statistika ima nekaj posebnosti. Med umrlimi je prištetih več kot 40 odstotkov primerov, ko okužba ni bila potrjena, saj je obstajal le sum. Tudi uradni predstavnik belgijske virološke stroke Steven Van Gucht se je skliceval na študije, ki kažejo, da v drugih državah preštevajo število smrti manj transparentno.

Tako da je v Belgiji število dodatnih smrti (v primerjavi s prejšnjimi leti) skoraj povsem enako številom umrlih za covidom-19. Na drugi strani imajo Avstrija, Italija ali Nizozemska dvakrat več dodatne smrtnosti, kot je izračunano število umrlih za posledicami covida-19.


 

Gosta naseljenost

Belgijsko število je ne glede na metodologijo izračunavanja visoko. To strokovnjaki pripisujejo gosti poseljenosti države in velikemu deležu starejše populacije. Tudi delež ljudi, ki živi v domovih za starejše, je med največjimi v Evropi.

Postopno odpravljanje ukrepov, ki traja že dva tedna, sicer ni ustavilo spodbudnih gibanj pri zniževanju števila hospitaliziranih in oseb, ki so na intenzivni negi. Oboje se že več kot mesec dni znižuje. Kljub temu tveganje drugega vala ostaja med realnimi scenariji.