Dolga krizna drama

Kot med vsemi drugimi krizami je Bruselj po začetku ruske invazije na Ukrajino središče sprejemanja odločitev na ravni voditeljev držav, ministrov ali v drugih strukturah EU. Zasedanja si sledijo drugo drugemu, ministri z različnih področij se srečujejo na izrednih sejah. Orjaška diplomacija, zbrana v mestu, je v stalnem pogonu.

Sprejemanje sankcij proti Rusiji, spopadanje s težavami na področju energetike, priprave EU na množičen prihod ukrajinskih beguncev ... Evropski parlament se je sestal na izredni seji. Po dveh letih ukvarjanja z vsemi razsež­nostmi pandemične krize je covid-19 v Bruslju skoraj izginil z radarja. Teme, kot je ukvarjanje z Madžarsko in Poljsko glede kršitev vladavine prava, so v ozadju.

Naša moralna dolžnost je, da jih sprejmemo

Velika vojna v Evropi je politični Bruselj spravila v krizni modus, kakršnega še ni bilo. V Unijo je v tednu dni prišlo že skoraj milijon Ukrajincev, ki bežijo pred vojno. To je približno toliko kot med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Z nadaljevanjem ruske agresije jim bodo na begu pred smrtonosnimi bombami Vladimirja Putina sledili še milijoni. Tudi v Belgiji se intenzivno pripravljajo na prihod ljudi, ki potrebujejo zatočišče in pomoč. V bolnišnicah so takoj rezervirali 150 bolniških postelj za ranjene in bolnike, ki ne bodo mogli biti zdravljeni doma. Solidarnost z napadeno državo je opaziti povsod.

Oblasti so že pozvale občine, naj poiščejo prostore za namestitev beguncev, ki bi bili lahko na razpolago v prihodnjih tednih in mesecih. Čeprav nihče ne more napovedati, koliko ljudi bo prišlo, je gotovo, da bo število visoko. Treba je organizirati bivanje beguncev, šolanje otrok in vse drugo. Državni sekretar za azil in migracije Sammy Mahdi je v hitrem odzivu številnih občin videl veliko solidarnost. Namestitve naj bi zagotovili v hotelih, pri zasebnikih, v športnih dvoranah. Ena od belgijskih težav je, da so javne zmogljivosti za prosilce za azil zasedene.

»Ne bomo gledali barve oči ali kože. Tega ne sme biti,« je pozival državni sekretar za azil in migracije Sammy Mahdi. FOTO: Dokumentacija Dela

V Bruslju vzpostavljajo sistem, po katerem bi meščani sami sporočili, koliko ljudi bi lahko sprejeli in kakšne sobe imajo na voljo. Tudi mestni hoteli so že ponudili več kot sto sob, v katere bi lahko nastanili begunce. Doslej so prišli le v manjšem številu. V belgijski vladi ne postavljajo zgornje meje, koliko bi jih lahko sprejeli. »Naša moralna dolžnost je, da jih sprejmemo,« je za časnik Le Soir opozoril Mahdi. Vrata naj bi bila odprta za vse, ki pridejo iz Ukrajine. »Ne bomo gledali barve oči ali kože. Tega ne sme biti,« je pozval.

V EU bodo begunci obravnavani po posebnem sistemu, ki je bil vzpostavljen leta 2001 na podlagi izkušenj iz jugoslovanskih vojn v 90. letih, ko je množica ljudi hitro potrebovala zatočišče in urejen status. To se bo zgodilo prvič v zgodovini. Znotraj EU je napad Rusije na Ukrajino že tako povzročil dinamiko, kakšne še ni bilo. Ministri za zunanje zadeve se sestajajo vsakih nekaj dni. Prelomne odločitve se sprejemajo skorajda čez noč. V sistemu EU, v katerem se običajno vse premika počasi in s številnimi zapleti, je takšno odločanje kot revolucija.

Trk z realnostjo

Kar je bilo še nekaj dni prej videti nemogoče, je postalo samoumevno. Če je prej le nekaj držav članic pošiljalo orožje v Ukrajino, so ga zdaj z nekaj izjemami vse. Nemčija, ki je v mednarodnih odnosih svojo zadržano politiko utemeljevala z zgodovinsko odgovornostjo, je iz iste zgodovinske odgovornosti začela pošiljati orožje ukrajinski armadi. EU, ki samo sebe razume kot mirovni projekt, bo iz lastnih virov financirala dobavo skoraj pol milijarde vredne oborožitve. Kaznovanje sedmih ruskih bank z izločitvijo iz sistema swift in blokada dela rezerv ruske centralne banke sta še dve prelomni odločitvi.

Točka, s katere ni vrnitve

V Natu na njegovem bruseljskem sedežu uradno, le bolj z razdalje, spremljajo dogajanje in se, denimo, ne vpletajo v dobave orožja, ki da so dvostranska zadeva posameznih držav z Ukrajino. A kako naprej? V bruseljskih krogih se – tako kot pred napadom, ki se prej številnim ni zdel verjeten kljub številnim znamenjem, da se bo zgodil – veliko razpravlja o prihodnjih scenarijih. Nedvoumno sporočilo je, da so pred nami težki časi, saj bodo spopadi trajali in vojna se bo v takšni ali drugačni obliki ne glede na diplomatske pogovore še nekaj časa nadaljevala.

Evropa bo postala drugačna. V EU, v kateri je bilo geopolitično razmišljanje bolj abstraktna tema, smo doživeli trk z realnostjo. ZDA so nazaj. Finska s svojo rusko travmo in Švedska sta še poglobili partnersko sodelovanje z Natom. Predsedniku Vladimirju Putinu se bo zgodilo nasprotno od njegovih zahtev: na vzhodnem krilu Nata med Baltikom in Črnim morjem bodo zavezniške sile prvič trdno zasidrale svojo navzočnost, saj se, kot pravijo, strateški položaj spreminja. Bruselj čaka dolga krizna drama.