Dogovor, ki ga je treba vzeti z rezervo

Potem ko je sudanska vojska, ki od odstavitve dolgoletnega diktatorja in vojnega zločinca Omarja al Baširja vodi državo, s predstavniki protestniškega gibanja, ki je mesece preživelo na nevarnih kartumskih ulicah, dosegla dogovor o prehodnem skupnem vodenju države, v Sudanu ni bilo množičnega slavja ali splošnega olajšanja.

Nekaj sto ljudi je v prestolnici slavilo »uspeh revolucije«, a nezaupanje je pregloboko, da bi ljudje lahko vojaške zaveze vzeli resno. Predstavniki vojaškega sveta in protestnikov so se na pogajanjih pod »patronatom« Afriške unije in Etiopije dogovorili, da bo prehodno obdobje trajalo 36 mesecev – od dneva podpisa ustavne deklaracije naprej. Že v nekaj dneh bodo vzpostavili enajstčlanski suvereni svet, ki bo vodil državo naslednja tri leta. Pet članov bo izbrala vojska, pet koalicija civilnih protestniških skupin. Enajstega člana sveta bodo vojaški in civilni predstavniki izbrali skupaj. Prvih 21 mesecev bo svet – in s tem državo – vodil eden izmed generalov, najverjetneje kar general polkovnik Abdel Fatah al Burhan, ki vodi vojaški prehodni svet.

Suvereni svet bo nadziral oblikovanje sveta ministrov in parlamenta: predsednika vlade bo civilni del suverenega sveta imenoval 20. avgusta, ministra pa, predvidoma, teden dni pozneje. Člani parlamenta, ki bo – tako je zapisano v ustavni deklaraciji – deloval »neodvisno«, v njem pa je 40 odstotkov sedežev rezerviranih za ženske, ne bodo izvoljeni – prve parlamentarne volitve naj bi bile šele čez tri leta.

Prehodno obdobje se šele začenja

»S podpisom tega dogovora smo obrnili težko stran sudanske zgodovine,« je v nedeljo po podpisu dogovora med vojsko in predstavniki protestnikov dejal zloglasni general Mohamed Hamdan Dagalo, bolje znan po vzdevku Hemeti. Že dejstvo, da si je uradno drugi človek vojaškega prehodnega sveta, dejansko pa skoraj gotovo novi sudanski diktator, vzel pravico do razglasitve sprejetja »zgodovinske« ustavne deklaracije, samo po sebi vzbuja dvome o dogovoru. Hemeti je bil namreč dolgo najbolj krvoločen in brutalen podizvajalec rasistične in fevdalne politike odstavljenega predsednika Omarja al Baširja. Posebno v Darfurju, od koder prihaja in kjer je od leta 2003 na čelu džandžavidov, provladne milice, v prvi »podnebni vojni« vodil genocid nad afriškim prebivalstvom.

Hemeti je bil – kot vodja tako imenovanih (paravojaških) enot za hitro pomoč – tudi neposredno odgovoren za pogrom nad protestniki 3. junija, zaradi katerega so pogajanja za nekaj tednov zastala. V pogromu je bilo ubitih najmanj 150 ljudi, Hemetijevi možje pa so številna trupla odvrgli v Nil. Ob tem je človek, ki se predstavlja za odrešitelja Sudana ter govori v jeziku miru in diplomacije, lastnik največjih rudnikov zlata v državi, ki so bili njegov vojni plen. Pod njegovim poveljstvom je še vedno najmanj 30.000 oboroženih mož. Od tega se jih okoli 7000 trenutno bori v Jemnu – na strani Savdske Arabije, Hemetijevega velikodušnega pokrovitelja, ki v Sudanu več desetletij uveljavlja svoje imperialno-religiozne interese.

Zagotovljena imuniteta

Skladno z ustavno deklaracijo bodo Hemetijeve enote prišle pod nadzor sudanske vojske, ki s policijo in razvejenimi varnostno-obveščevalnimi službami »požre« skoraj polovico državnega proračuna. Ta se je po osamosvojitvi Južnega Sudana, kjer je večina sudanskih naftnih polj, osi ekonomije, izpraznil – ravno velika ekonomska kriza je povzročila množične proteste, ki so se po podražitvi kruha začeli decembra lani. Toda kot kaže, bodo generali in preostali visoki častniki sudanske vojske, ki so bili odgovorni za vojne zločine, še naprej nedotakljivi. Zagotovljena jim je imuniteta – teoretično jim jo parlament lahko vzame.

Naši sudanski sogovorniki pravijo, da je bil kompromis nujen – drugače bi lahko v gospodarsko izčrpani državi, ki jo že skoraj štiri desetletja pretresajo oboroženi konflikti (državljanska vojna v Južnem Sudanu, genocid v Darfurju, etnično čiščenje v Nubskih gorah …), izbruhnila nova, tokrat zares velika vojna.