Desničarski skrajneži v ZDA si nadevajo novo podobo

New York – Charlottesville se je zdel vrhunec »alt desnice«, dežnika, pod katerim se je v eri Donalda Trumpa zbrala koalicija skrajnih gibanj z desnega pola. Ponovitev zborovanja Združimo desnico je v Washington pripeljala le peščico skrajnežev, zato pa več sto njihovih nasprotnikov, toda več kot sporna ideologija še zdaleč ni v zatonu.

Trumpova nepričakovana zmaga je uresničila predvolilna svarila Conorja Friedersdorfa s časnika Atlantic, da bodo skupine alternativne desnice – skupni imenovalec za skrajne pojave od sovraštva do tujcev, belega nacionalizma, antisemitizma vse do neonacizma – postale samozavestnejše in pridobile kredibilnost kot pot do volilnega uspeha na desnici.

Mešanica gospodarskega populizma in namernega poudarjanja rasne delitve je na volišča pripeljala »manjkajoče bele volivce« – to je revni delavski razred iz Apalačev in z ameriškega srednjega zahoda – ki so prej ostajali doma. To potrjuje najnovejša raziskava volitev iz leta 2016, ki jo je opravila organizacija Pew in ki kaže na večji delež belih volivcev, kot so kazale prejšnje analize (74 odstotkov, ne 71) in še posebno na precej večji delež belih volivcev brez univerzitetne izobrazbe (44 odstotkov, ne 34).

Beg belih volivcev

Sedanji predsednik je spodbudil in izrabil njihove strahove, toda »bela strategija« je hkrati precej plitva, ne samo idejno, tudi strateško, saj je bila zmaga izjemno tesna. Čeprav se veliko volivcev na desnici boji obarvanja Amerike, geslo »Naredimo Ameriko spet veliko« pa jih mnogo prevaja kot »spet belo«, Trumpova pot od republikanske stranke ne odvrača le manjšin, temveč tudi bele volivce, predvsem iz premožnih predmestij, kot v zadnjem letu vse bolj kažejo ameriški volilni torki. Glavni volilni razkol je še vedno »velika bela kulturna vojna«, kot globoko nesoglasje med konservativno in liberalno Ameriko imenuje David French s časnika National Review. V tej kulturni vojni je rasno vprašanje le eden od številnih deliteljev. Drži pa, da je stranka Abrahama Lincolna v zadnjih letih zdrsnila tako globoko na desno, da se rasisti v njej počutijo zelo domače.

Pravne težave

Leto dni po smrtonosnem rajanju najskrajnejših odkruškov desnice v Charlottesvillu se zdi njihova nekdanja koalicija močno razbita. Pobudnik zborovanja Združimo desnico Jason Kessler se v intervjujih odmika skrajnežev za belo nadvlado in neonacistov, »imam se za zagovornika državljanskih in človekovih pravic, ki se osredotoča ne premalo zastopane bele prebivalce«. Čeprav hkrati verjame, da so med rasami jasne razlike »pri vedenju, ravneh nasilja, inteligenci, gostoti kostne mase«. Del te nove strategije je verjetno posledica pravnih težav, v katerih so se znašli vodilni člani skrajnih gibanj. Matthew Heimbach, soustanovitelj Tradicionalistične delavske stranke se je zapletel v afero z ženo svojega krušnega zeta in končal z obtožbo o napadu na lastno ženo, stranka pa je razpadla.



Intelektualni glas skrajnežev Richard Spencer je moral odpovedati predavanja po univerzah, saj zanje ni bilo zanimanja, ves čas pa se je spopadal s protesti skrajne levice. Ustanovitelj glasila Daily Stormer Andrew Anglin je tarča številnih tožb in se zadnje leto praktično ves čas skriva. Številni udeleženci pohoda v Virginiji so bili tarča prezira in odkritega negodovanja v domačih skupnostih, najbolj skrajna glasila so iz večjih družbenih omrežij izgnana na obrobna, kot je Gab, ali na strežnike v Rusiji. Hkrati po besedah Georga Selima iz Središča za ekstremizem, ki deluje v okviru Zveze proti difamaciji, poteka ostra razprava znotraj skrajnih skupin na desnici, ali naj se v javnih nastopih odpovedo rasističnim simbolom in se tako približajo volivcem. »Vprašanje je, ali naj nacistične simbole zamenjajo za polo srajce in kaki hlače ter tako postanejo bolj prebavljivi za ameriško javnost,« pravi Selim.

Delovanje v ozadju

Novo podobo utelešajo skupine, kot sta Ponosni fantje in Domoljubne molitve na zahodni obali ZDA. Prvi se označujejo za »zahodne šoviniste« in obsojajo nasilje skrajnežev v Charlottesvillu, toda njihovi protesti v liberalnih mestih ZDA in na univerzah se pogosto končajo s pretepi z antifo in drugimi protestniki proti njihovi ideologiji. Po besedah Randyja Blazaka, strokovnjaka za domači terorizem na Univerzi Oregona, so takšne skupine prej delovale večinoma le na spletu, v času Trumpa pa so se preselile tudi v resnični svet. »Ne gre za gibanja v klasičnem smislu, saj nimajo politične platforme in končnega cilja, bolj gre za rovarjenje in ustvarjanje konfliktov, kar jim omogoča obstanek,« meni Blazak.

Hkrati ugotavlja, da kljub razcvetu v času Trumpa skrajna desnica ni več enotna v odnosu do njega. Nekateri še vedno podpirajo njegovo Najprej Amerika usmeritev, drugi krepijo protivladna prepričanja. Adam Serwer iz Atlantica pa opozarja, da ideologija belega nacionalizma še vedno prežema Trumpovo politično prepričanje, čeprav je siloviti odziv po njegovem enačenju neonacistov in protestnikov v Charlottesvillu nekoliko ublažil javno izražanje takšnih stališč. Zato pa so komaj prikriti besednjak belega šovinizma prevzeli voditelji na »njegovi« konservativni televiziji Fox News, ko trdijo, da je Amerika ogrožena, ker priseljenci spreminjajo njeno podobo.