Demokrati novoizvoljenega predsednika Bidna segajo tudi po senatu

Washington – Nekoč prevladujoče republikanska Georgia nakazuje še en demokratski politični preboj. Po pastorju Raphaelu Warnocku, ki je premagal republikansko senatorko Kelly Loeffler, je tudi drugi demokratski kandidat za georgijskega predstavnika v ameriškem senatu Jon Ossoff naznanil zmago nad republikanskim tekmecem Davidom Perduejem. Če bo uradno potrjena, bo stranka novoizvoljenega predsednika države Joeja Bidna z glasom podpredsednice Kamale Harris tudi v senatu prevladovala pri pomembnih glasovanjih, potem ko je že novembra ohranila večino v predstavniškem domu.

Še dva tedna republikanski predsednik Donald Trump vztraja pri trditvah o velikopoteznih volilnih prevarah. V občini Fulton so pravkar našli še 4000 glasov, se že začenja, je tvitnil sredi noči: »Videti je, da se pripravljajo na veliko odlaganje glasov proti republikanskima kandidatoma. Ali čakajo, da vidijo, koliko glasov bodo potrebovali?« Zaradi pandemije je tudi Georgijcem močno olajšano glasovanje po pošti in Trump je v tem že med novembrskimi predsedniškimi volitvami videl možnost zlorab. V nasprotju z drugimi nihajočimi državami, kot sta Pensilvanija ali Michigan, kjer je izvršna oblast v demokratskih rokah, se je v Georgii spravil na republikanskega guvernerja Briana Kampa in državnega sekretarja Brada Raffenspergerja.



Zadnji je podpisal elektorsko listo Georgie za današnjo potrditev zmage demokrata Joeja Bidna na predsedniških volitvah, ki jo tudi izpodbija Trump. Skupno zasedanje predstavniškega doma in senata bo po trinajsti uri po lokalnem času v prestolnici Washington z republikanskim podpredsednikom Mikom Penceom v vlogi predsedujočega. Trump in številni republikanski kongresniki od njega pričakujejo, da bo sporne elektorske liste vrnil v prestolnice držav, a ne k vladam, temveč k parlamentom v večini pod republikanskim nadzorom. Če se bo to zgodilo, se ZDA obeta nevaren ustavni spor. Trump, republikanski senator Ted Cruz in nekateri drugi se sklicujejo na dvanajsti amandma ameriške ustave, ki pri odločanju o elektorjih daje osrednjo vlogo zakonodajnim telesom zveznih držav in delno tudi podpredsedniku ZDA, nasproti takšnemu pristopu je zvezni zakon iz leta 1887, ki odločanje o prihodnjem predsedniku države daje kongresu z zahtevanim soglasjem predstavniškega doma in senata.

Ni pričakovati, da bi demokratsko nadzorovani predstavniški dom pri izničenju spornih elektorskih glasov sodeloval z vsaj danes še vedno večinsko republikanskim senatom, nekateri mediji pa pišejo tudi o oceni podpredsednika Pencea, da nima pristojnosti za blokiranje kongresnega potrjevanja elektorskih glasov. Težko je napovedovati, kako bi na to odgovorile množice Trumpovih privržencev, ki se, prepričane v volilne prevare, zgrinjajo v prestolnico. Že ponoči so se ponekod spopadli s policijo, med prejšnjimi shodi za Trumpa pa tudi s skrajnimi levičarji.