V pregledu tedna preberite:

»Delo je pred kapitalom in je od njega neodvisno. Kapital je zgolj sad dela in ne bi mogel obstajati, če pred njim ne bi obstajalo delo. Delo je pomembnejše od kapitala in si zasluži, da se o njem veliko več razpravlja.« Bi morda rekli, da je te besede izrekel Karl Marx? A jih ni. Te besede je decembra 1861 zapisal ameriški predsednik Abraham Lincoln v svojem prvem »letnem sporočilu«, nekakšnem predhodniku tistega, kar se danes imenuje State of the Union – govor o stanju nacije.

Lincoln je bil prvi republikanski predsednik in ni bil ne komunist ne marksist. A je bil obdan s socialisti, od katerih je sprejemal nasvete, pri čemer si je pisma izmenjeval celo z Marxom. Navsezadnje sta bila sodobnika. Ameriški predsednik je bil rojen samo devet let pred nemškim filozofom. Kot piše zgodovinar Robin Blackburn v knjigi Nedokončana revolucija: Karl Marx in Abraham Lincoln, je Marx v določenem obdobju resno razmišljal o tem, da bi emigriral v Teksas, deloma tudi zato, ker ga je zelo zanimal položaj ameriških sužnjev. »Marxova kritika kapitalizma ni oporekala temu, da je imel ta tudi napredne lastnosti, tako kot tudi Lincolnova velika pozornost, usmerjena v svet biznisa, ni obsegala tistih njegovih plati, katerih dobiček je izviral neposredno iz sužnjelastništva,« piše Blackburn.