Začetek sojenja pomagačem napadalcev na časopis Charlie Hebdo

Dobrih pet let je minilo odkar sta brata, skrajna džihadista Cherif in Said Kouachi, oborožena s kalašnikovkama napadla uredništvo pariškega satiričnega tednika Charlie Hebdo in v napadu ubila dvanajst ljudi. Dva dni pozneje so ju policisti ubili, danes pa se v Parizu začenja sojenje štirinajsterici, ki jima je takrat tako ali drugače pomagala, da sta lahko izvedla napad, poroča BBC. Prav danes pa je Charlie Hebdo znova objavil sporne karikature preroka Mohameda, zaradi katerih je trojica džihadistov pred petimi leti sploh napadala in ubijala. 


 

Štirinajsterica je omogočila napad

Po besedah državnega tožilca za boj proti terorizmu Jean-Françoisa Ricarda štirinajsterica obtoženih, proti katerim se danes začenja glavna obravnava, niso kakšne nepomembne »majhne ribe«, kot to hočejo prikazati nekateri, ampak so to ljudje, ki so bratoma Kouachi in tretjemu napadalcu Amedyju Coulibalyju, ki je dva dni pozneje napadel judovski supermarket in tam ubil štiri ljudi, pomagali priti do orožja in denarja, jim zagotovili logistično podporo in ponudili bivališče med pripravami na napad. Na sodišču bo sicer navzočih le devet obtožencev, trem, ki naj bi izginili nekje na severu Sirije in o katerih se ne ve, ali so sploh še živi, pa bodo sodili v odsotnosti.


Napad na Charlie Hebdo si je takrat ves demokratični svet razlagal kot poskus nasilnega omejevanja svobode govora. Časopis, ki se je ves čas norčeval iz vseh, ne glede na spol, raso, versko ali politično prepričanje, se namreč v svojem doslednem zagovarjanju te svobode ni ustavil niti pred tako občutljivimi temami, kot so islam in njegove zapovedi. Kmalu za danskim dnevnikom Jyllands-Posten je leta 2006 tudi Hebdo začel objavljati serijo karikatur s podobami islamskega preroka Mohameda, čeprav islam prepoveduje kazanje njegovega obličja in čeprav so objave sprožile plaz nasprotovanja in groženj v islamskem svetu. Prav zato, ker so branili svobodo govora in javnega izražanja, v katero so šteli tudi pravico do objavljanja Mohamedove podobe in kritiziranja islama, so objavljanje takšnih karikatur nadaljevali in zato bili deležni številnih groženj islamskih skrajnežev, leta 2011 pa tudi napada na uredništvo z molotovko.
 

Gibanje »Je suis Charlie«

Napad leta 2011 je minil brez žrtev, januarja 2015 pa je pod streli bratov Kouachi umrlo osem novinarjev in urednikov tega časopisa, dva policista, vzdrževalec in naključni obiskovalec. Dva dni pozneje je Amedy Coulibaly, ki je bil povezan z bratoma, v košer supermarketu na jugu Pariza ubil še tri stranke in enega zaposlenega, preden ga je policija ubila. Napada sta po vsem svetu sprožila val pohodov in zborovanj v podporo svobodi govora in v spomin žrtvam, ki so to svobodo vztrajno branile, slogan tega gibanja pa je postal rek »Je suis Charlie«, Jaz sem Charlie. Enajstega januarja se je pod tem sloganom v Parizu zbralo okrog dva milijona ljudi, med njimi tudi kakšnih štirideset svetovnih voditeljev. 


Toda kljub vsemu ogorčenju demokratičnega sveta in kljub gorečemu zagovarjanju svobode govora po tem napadu zahodni časopisi niso več objavljali podobnih vsebin. Vse do danes. »Po napadu leta 2015 so nas ljudje večkrat spraševali, zakaj ne objavimo še kakšne karikature Mohameda. Doslej smo to vedno zavračali, ne zato, ker bi bilo prepovedano – naši zakoni nam to vendar dovoljujejo –, ampak zato, ker smo potrebovali dober razlog za ponovne objave, tak, ki bi imel neki pomen in ki bi pripomogel k razpravi o tej temi. V tednu, ko se začne sojenje sodelavcem napadalcev, je ravno pravi trenutek,« je ob objavi dvanajstih originalnih karikatur Mohameda na naslovnici Charlie Hebdoja včeraj v uvodniku zapisalo uredništvo Hebdoja.
 

Prvi odzivi na ponovno objavo karikatur

Seveda je ponovna objava karikatur sprožila že tudi prve odzive v islamskem svetu. Včeraj je tako Pakistan že obsodil to potezo uredništva. Tamkajšnje zunanje ministrstvo je na twitterju zapisalo, da »takšne namerne žalitve čustev milijonov muslimanov ni mogoče opravičevati z novinarsko svobodo ali svobodo izražanja. Takšne poteze spodkopavajo svetovne težnje k miroljubnemu sobivanju ter k družbenemu in verskemu sožitju.«

Se zgodba ponavlja?