Zelenski: Treba je priznati, da Ukrajina ne more v Nato

21.40 Rusko-ukrajinski pogovori se bodo nadaljevali tudi v sredo

Pogovori med Kijevom in Moskvo se bodo nadaljevali tudi v sredo, je zvečer sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak. Po njegovih besedah so se pokazala velika protislovja, vendar obstaja prostor za kompromis, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Zelo težek pogajalski proces. Obstajajo velika protislovja. Ampak gotovo je prostor za kompromis. Med premorom se bo nadaljevalo delo v podskupinah,« je zvečer tvitnil Podoljak.

Četrti krog pogovorov se je začel v ponedeljek in se je danes nadaljeval. Pogovori sicer potekajo v obliki videokonference.

Ukrajinska stran na njih vztraja pri premirju in umiku ruskih sil, šele nato je pripravljena na pogovore o vsebinskih vprašanjih.

20.57 ZDA uvedle sankcije proti dodatnim osebam iz Putinovega ožjega kroga

ZDA so danes uvedle sankcije proti dodatnim osebam iz ožjega kroga ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi njegovega napada na Ukrajino. Med njimi je tudi predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko, ki skupaj z drugimi s seznama ne bo smel potovati v ZDA in bo tam izgubil morebitno premoženje.

Američani so sankcije uvedli tudi proti sodnici Nataliji Mušnikovi in preiskovalcu državnega tožilstva zaradi pregona kritikov Kremlja. Te sankcije so uvedene po zakonu Magnicki, ki nosi ime po borcu proti korupciji, ki so ga ruski politiki in sodniki poslali v zapor, kjer je umrl.

ZDA na podlagi tega zakona lahko uvajajo sankcije proti kršiteljem človekovih pravic ne le v Rusiji, ampak tudi drugje po svetu. Mušnikova je bila sodnica, ki je Magnickega poslala v zapor, ker je razkril korupcijo državnih uradnikov.

20.47 Mariupolj po humanitarnem koridorju zapustilo okoli 20.000 ljudi

Oblegano ukrajinsko mesto Mariupolj je po humanitarnem koridorju zapustilo okoli 2000 civilnih avtomobilov, so sredi dneva sporočile mestne oblasti. Še okoli 2000 vozil pa čaka na svojo priložnost za odhod iz mesta, so dodali. Zvečer so sporočili, da je iz mesta danes odšlo 20.000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Okoli 160 avtomobilov je Mariupolj zapustilo že v ponedeljek, so dodale mestne oblasti v objavi na Telegramu. Ob tem niso sporočile, koliko ljudi je zapustilo oblegano pristaniško mesto.

Danes je po navedbah svetovalca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na Telegramu mesto z osebnimi vozli po humanitarnem koridorju zapustilo okoli 20.000 ljudi.

20.14 Biden podpisal proračunski paket s 13,6 milijarde dolarjev za pomoč Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden je danes podpisal zakon o proračunski porabi do konca septembra, vreden 1500 milijard dolarjev, v katerem je tudi 13,6 milijarde dolarjev za pomoč Ukrajini. Vojna v Ukrajini je v ZDA pospešila sprejemanje zakonodaje o proračunski porabi, ki je zamujalo pet mesecev. Ko so demokrati v predlog dodali denar za Ukrajino, se je postopek pospešil. Obe strani sta bili potem bolj pripravljeni na kompromise.

»Putinova agresija proti Ukrajini združuje Američane in celo obe stranki v kongresu,« je dejal Biden. Polovica od 13,6 milijarde dolarjev gre za Pentagon, ki v Ukrajino pošilja orožje in material ter dodatne ameriške vojake v evropske zaveznice zveze Nato. Ostalo je humanitarna in gospodarska pomoč pa tudi nekaj denarja za zavezniške države v Natu in druge potrebe.

18.11 Zelenski: Od začetka vojne v Ukrajini je bilo ubitih 97 otrok

Od začetka ruske invazije je bilo ubitih 97 ukrajinskih otrok, je danes v video nagovoru kanadskega parlamenta dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in zaveznike ponovno prosil, naj »razširijo« svojo podporo Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je rusko vojsko obtožil, da uničuje vse, vključno s spominskimi kompleksi, šolami, bolnišnicami in stanovanjskimi soseskami. »Ne zahtevamo veliko. Prosimo za pravico, za resnično podporo, ki nam bo pomagala, da bomo zmagali, se branili in reševali življenja,« je dejal in požel stoječe ovacije kanadskih poslancev.

Kanadski premier Justin Trudeau je pred tem napovedal sankcije proti še 15 Rusom, vključno s pripadniki »vladnih in vojaških elit, ki so vpletene v to nezakonito vojno«.

18.06 Rusija sprožila postopek izstopa iz Sveta Evrope

Rusija je danes sprožila postopek izstopa iz Sveta Evrope, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo ter obtožilo Nato in EU, da sta iz Sveta Evrope naredila instrument za služenje njuni vojaško-politični ekspanziji na Vzhod.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so danes generalni sekretarki Sveta Evrope Mariji Pejčinović Burić posredovali obvestilo o izstopu Ruske federacije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vodja ruske delegacije v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope Pjotr Tolstoj je dejal, da Rusija izstopa prostovoljno in da je to odločitev, ki so jo dobro pretehtali in utemeljili.

17.55 Predsednik ZDA Biden prihodnji teden na vrhu EU

Predsednik ZDA Joe Biden se bo prihodnji teden udeležil vrha EU, ki bo v 24. in 25. marca potekal v Bruslju. Evropskim voditeljem se bo predvidoma pridružil prvi dan vrha. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je nato potrdil, da bo v Bruslju potekal tudi vrh voditeljev članic zavezništva.   

17.25 Rusko sodišče kaznovalo žensko zaradi protivojnih protestov na državni televiziji

Rusko sodišče je Marino Ovsjanikovo, ki je prekinila televizijske novice v živo in obsodila vojno v Ukrajini, oglobilo v višini 30.000 rubljev (280 dolarjev), potem ko so jo spoznali za krivo kršitve protestne zakonodaje. Uslužbenka Channel One, je v ponedeljek zvečer dvignila napis za voditeljico, ki je brala novice na Channel One, zraven pa je vzklikala slogane, ki obsojajo rusko invazijo na Ukrajino.

17.20 V Ukrajini ubit snemalec ameriške televizije Fox News

V Ukrajini je bil v bližini Kijeva ubit snemalec televizijske postaje Fox News Pierre Zakrzewski, je danes sporočila ameriška televizijska mreža. Zakrzewski, ki je živel v Londonu, je v Ukrajini delal od februarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V istem napadu je umrla tudi ukrajinska novinarka Oleksandra Saša Kuvšjanova.

Zakrzewski je bil ubit, njegov kolega Benjamin Hall pa ranjen, ko so v ponedeljek streljali na njuno vozilo v Horenki blizu Kijeva, je sporočila izvršna direktorica Fox News Media, Suzanne Scott.

Zakrzewski je bil fotograf z vojnih območij, ki je za Fox News pokrival skoraj vse mednarodne zgodbe, od Iraka, Afganistana do Sirije, je dejala Scottova.

16.50 Bruselj podpira stike z Zelenskim  

Evropska komisija podpira vse stike z ukrajinskimi oblastmi in predsednikom Volodimirom Zelenskim, je glede obiska treh premierjev v Kijevu povedal njen tiskovni predstavnik Eric Mamer. Tudi predsednica Ursule von der Leyen je v rednem stiku z njim. Države članice se po besedah Mamerja same odločajo, »katere kanale uporabljajo za stike z Zelenskim«. Podpirajo tudi izražanje solidarnosti z Ukrajino in Zelenskim.

16.45 NATO skrbi možnost ruskega napada s kemičnim orožjem

»Zdaj izrekajo absurdne trditve o bioloških laboratorijih in kemičnem orožju v Ukrajini. To je še ena laž. In skrbi nas, da bi Moskva lahko uprizorila operacijo pod lažno zastavo (false flag), morda tudi s kemičnim orožjem,« je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Opozoril je, da je Rusija lagala, ko je pred invazijo zanikala njihove navedbe, da bo napadla Ukrajino. Ko je trdila, da umika enote, jih je pripeljala še več, je nadaljeval. Moskva laže tudi, ko pravi, da ne napada civilistov, je opozoril Stoltenberg. Obrambni ministri Nata bodo sicer jutri razpravljali o prilagajanju Nata novem položaju in zavezniški obrambno-odvračalni drži.  

16.30 Zelenski: Treba je priznati, da Ukrajina ne more v Nato

Treba je priznati, da se Ukrajina ne bo mogla včlaniti v zvezo Nato, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zadovoljen sem, da naš narod začenja razumevati, da se moramo zanesti sami nase, je dodal.

Zelenski je dejal, da so v preteklih letih večkrat slišali, da so vrata Nata odprta, a tudi, da Ukrajina ne more vstopiti. »To je resnica in treba jo je sprejeti,« je dodal na videokonferenci s predstavniki vojaškega zavezništva pod vodstvom Velike Britanije, v katerem je več severnoevropskih držav.

Znova je izrazil obžalovanje, da Nato, »ki ga je ruska agresija očitno hipnotizirala«, ne želi vzpostaviti prepovedi poletov nad ukrajinskim ozemljem.

»Slišati je argumente, da bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno. Zaradi tega ruska letala lahko napadajo naša mesta in ubijajo ljudi, napadajo bolnišnice in šole,« je dodal Zelenski.

Zelenski je že prejšnji teden nakazal, da Ukrajina spreminja stališče glede včlanitve v Nato. V intervjuju za ameriški ABC je dejal, da so doumeli, da zavezništvo noče Ukrajine v svoje vrste.

Ena od zahtev Moskve pred napadom na Ukrajino je bila sicer zagotovilo, da Ukrajina nikoli ne bo postala članica Nata.

15.45  Madžarska spreminja zakonodajo za tujce iz Ukrajine

Evropske države so se na vojno v Ukrajini sprva odzvale z odprtimi mejami in humanitarno pomočjo, toda gostoljubje počasi že izgublja začetni zagon. Že smo poročali, kako so se nad obnašanjem poljskih carinikov pritoževali nigerijski študentje, zdaj pa ostrejše pogoje postavlja tudi Madžarska. Pri naših zahodnih sosedih so namreč spremenili zakonodajo, tako da lahko začasno zaščito na Madžarskem prejmejo samo ukrajinski državljani, njihovi družinski člani in osebe s statusom mednarodne zaščite ali brez državljanstva. Vsi drugi neukrajinski državljani, ki prav tako bežijo iz vojne, pa ne. Zanje veljajo splošna migracijska pravila, ki so na Madžarskem zelo stroga, saj že od marca 2020 na Madžarskem sploh ni več mogoče zaprositi za azil. To v praksi pomeni, da tujci iz Ukrajine, ki se ne morejo varno vrniti domov, na Madžarskem ne bodo mogli pridobiti mednarodne zaščite, kar je v nasprotju z evropskim pravom. Na primer nigerijski študent, ki je homoseksualec in se v Nigerijo ne more vrniti, saj je tam homoseksualnost kazniva, ali pa beloruski državljan, ki nasprotuje beloruski politiki.

15.15  Po navedbah Kijeva od začetka ruske invazije ubiti trije novinarji

Od začetka ruske invazije na Ukrajino so bili ubiti najmanj trije novinarji, več kot 30 pa jih je bilo ranjenih, je danes sporočila ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova. Pojasnila je, da so poleg ameriškega novinarja Brenta Renauda ruski vojaki ubili še dva ukrajinska novinarja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Novinar Viktor Dudar je bil ubit v bližini mesta Nikolajev na jugu Ukrajine, snemalec Jevhen Sakun pa je umrl v raketnem napadu v Kijevu, je Denisova zapisala na telegramu.

14.40  Cena nafte brent pod sto dolarjev

Cena nafte brent se je prvič ta mesec spustila pod sto dolarjev za sod. Cena nafte te vrste se je v območje trimestnega števila povzpela zadnji dan februarja, vzrok pa je bil predvsem strah vlagateljev, da bo EU prekinila uvoz nafte iz Rusije. Hitri umik evropskih uvoznikov iz Rusije bi lahko prinesel težave s preskrbo. Kot vse kaže, bo ta umik počasnejši in tudi bolj načrtovan, kar pa posledično zmanjšuje strah vlagateljev. Reuters tako poroča, da je največja grška rafinerija, ki sicer okoli petino nafte uvozi iz Rusije, sklenila načelni dogovor s Savdsko Arabijo o povečanih dobavah. Podobne dogovore, kot kaže, sklepajo tudi še nekatere druge evropske rafinerijje. Konec meseca se bodo o količinah črpanja odločale tudi članice Opeca, kjer prav tako potekajo pogajanja o izdatnejšem povečanju črpanja.

Cena nafte se je v zadnjem tednu znižala za četrtino, prejšnji torek je bilo namreč za sod treba odšteti 127,98 dolarja. Vseeno pa je današnje cena nafte brent še vedno okoli desetino višja od povprečne cene februarja in okoli 45 odstotkov višja od povprečne lanske cene.

14.25  Mariupolj po humanitarnem koridorju zapustilo okoli 2000 avtomobilov

Oblegano ukrajinsko mesto Mariupolj je po humanitarnem koridorju zapustilo okoli 2000 civilnih avtomobilov, so danes sporočile mestne oblasti. Še okoli 2000 vozil pa čaka na svojo priložnost za odhod iz mesta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Okoli 160 avtomobilov je Mariupolj zapustilo že v ponedeljek, so dodale mestne oblasti v objavi na telegramu. Pri tem niso sporočile, koliko ljudi je zapustilo oblegano pristaniško mesto.

Pred tem je propadlo več poskusov evakuacij. Zaradi močnega ruskega obstreljevanja in bombardiranja je okoli 400.000 prebivalcev ostalo brez tekoče vode in ogrevanja, primanjkovati je začelo tudi hrane.

14.05  Pogajanja med Ukrajino in Rusijo se menda nadaljujejo

Ukrajinska delegacija je sporočila, da se nadaljujejo pogovori z rusko stranjo o prekinitvi spopadov v Ukrajini. Medtem se krepijo ruski napadi na Kijev, ruska vojska pa širi svojo ofenzivo po vsej državi.

Pogajanja so se že začela, je danes sporočil vodja ukrajinske delegacije David Arahamija za časnik Ukrajinska pravda. Podrobnosti ni razkril, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ruska stran začetka pogajanj za zdaj ni potrdila.

14.00  Kremelj protivojni protest na državni televiziji označil za huliganstvo

Kremelj je danes dejanje urednice ruske televizije Pervij kanal Marine Ovsjanikove, ki je v ponedeljek zvečer na ruski državni televiziji s protestnim plakatom in glasnimi vzkliki proti vojni v Ukrajini prekinila poročila v živo, označil za huliganstvo in ga ostro obsodil, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ovsjanikova je v ponedeljek zvečer na ruski državni televiziji s protestnim plakatom in glasnimi vzkliki prekinila poročila v živo. V rokah je imela napis 'Ustavite vojno. Ne verjemite propagandi. Tu vam lažejo'. Pri tem je večkrat vzkliknila 'Ne vojni'. Televizija je nato prekinila prenos v živo in začela predvajati posnetke iz bolnišnice.

Protestnico so po poročanju tujih tiskovnih agencij menda kmalu zatem aretirali. Kje se Ovsjanikova trenutno nahaja, ni znano, njeni odvetniki pa so sporočili, da z njo niso v stiku.

13.20  Unicef: Skoraj vsako sekundo v Ukrajini en otrok postane begunec

Od začetka ruske invazije na Ukrajino je iz te države pobegnilo približno tri milijone ljudi, od tega je 1,4 milijona otrok, so danes sporočili Združeni narodi. Skoraj vsako sekundo v Ukrajini en otrok postane begunec, opozarja Unicef.

»V zadnjih 20 dneh je v Ukrajini vsak dan v povprečju več kot 70.000 otrok postalo beguncev,« je novinarjem v Ženevi povedal tiskovni predstavnik agencije ZN za otroke Unicef James Elder. Opozoril je, da so ukrajinski otroci tako kot vsi otroci, ki so jih vojne in spopadi pregnali z domov, izpostavljeni veliki nevarnosti ločevanja družin, nasilja, spolnega izkoriščanja in trgovine z ljudmi.

Ukrajino je po podatkih ZN zapustilo tudi 157.000 državljanov tretjih držav. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je do danes evidentiral, da je Ukrajino zapustilo 2,95 milijona ljudi. Med njimi jih je več kot polovica oziroma 1,7 milijona prečkalo Poljsko. Več kot 450.000 jih je v Romuniji, skoraj 350.000 v Moldaviji, skoraj 265.000 na Madžarskem in skoraj 215.000 na Slovaškem.

12.55  Velika Britanija uvaja visoke carine na ruske izdelke

Britanska vlada je danes sprejela odločitev o uvedbi dodatnih 35-odstotnih uvoznih carin na vrsto ruskega blaga, vključno z vodko. Hkrati je prepovedala izvoz prestižnih izdelkov v to državo. Razlog je ruski napad na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Povzročiti želimo maksimalno škodo vojnemu stroju Vladimirja Putina in hkrati zmanjšati vpliv na britanska podjetja,« so zapisali na britanskem uradu za mednarodno trgovino. »Ruska vodka je eden od ikoničnih izdelkov, za katere veljajo povišane carine, medtem ko bo prepoved izvoza predvidoma prizadela prestižna vozila, visoko modo in umetnine,« so dodali.

Dodatne carine bodo med drugim zadevale tudi jeklo, les, žita, pijačo, krzno in bele ribe. Vrednost uvoza prizadetega blaga v Veliko Britanijo je na leto ocenjena na 900 milijonov funtov oziroma 1,1 milijarde evrov.

12.45  Regija Herson v ruskih rokah?

Ruske sile so danes sporočile, da so prevzele nadzor nad celotno regijo Herson na jugu Ukrajine, kjer že nadzorujejo istoimensko mesto. Ruskih navedb ukrajinska stran še ni potrdila.

12.00  S tridesetimi avtobusi po civiliste v Sumi

Pri Mednarodnem Rdečem križu upajo, da bodo lahko iz obleganega mesta Sumi evakuirali civiliste. Pripravljenih imajo kakšnih trideset avtobusov.

11.50  Bruselj opozoril na tveganost poti v Kijev

V tiskovni službi evropskega sveta so potrdili, da je poljski premier Mateusz Morawiecki ob robu vrha EU konec tedna v Versaillesu seznanil predsednika Charlesa Michela in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen s svojim morebitnim obiskom Kijeva. »Ta obisk je bil potrjen včeraj ponoči,« so pojasnili.

Po navedbah visokega uradnika EU je Morawiecki sinoči tudi seznanil Michela in Ursulo von der Leyen, da bosta z njim potovala premiera Slovenije in Češke. Michel mu je potrdil potrebo po kazanju podpore Ukrajini in opozoril na tveganje takšne poti, je navedel uradnik. Trojica nima mandata evropskega sveta, saj v povezavi s tem niso bil uradno sprejeti nobeni sklepi 27 držav članic, je še dodal visoki uradnik.           

10.45  Policijska ura bo veljala do četrtka

Vitalij Kličko, župan Kijeva, je sporočil, da bodo zaradi vse močnejših napadov na Kijev uvedli 36-urno policijsko uro, in sicer od nocoj pa do četrtka zjutraj. Ta čas se brez posebnega dovoljenja nihče ne bo smel gibati po mestu, dovoljeni so le odhodi v zaklonišča.

10.35  Ruska vojska uničila vzletno-pristajalno stezo letališča Dnipro

Po poročanju Reutersa so ruske sile z raketami povsem uničile letališko stezo najpomembnejšega civilnega letališča na vzhodu Ukrajine. Poškodovale so tudi letališko zgradbo. 

9.40  Hrvaški zračni prostor tudi pod nadzorom francoskih letal 

Hrvaški zračni prostor bodo po incidentu s padlim letalnikom pomagala nadzorovati francoska letala, je po ponedeljkovi seji predsedstva HDZ sporočil hrvaški premier Andrej Plenković. Potrdil je tudi, da je bil na letalniku eksploziv, o dogodku pa se je pogovarjal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.

Andrej Plenković se je o povečanem nadzoru hrvaškega zračnega prostora že v petek pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Prvo francosko letalo hawkeye e2C za nadzor zračnega prostora in zgodnje opozarjanje je tako že v soboto preletelo hrvaško nebo. Naslednjič ga bo danes.

9.37  Novi poskus dostave zaloge civilistom v Mariupolju 

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je sporočila, da bodo danes v Mariupolj znova poskušali dostaviti zaloge civilistom, ki so v mestu ujeti več kot dva tedna. Na poti nazaj si želijo iz mesta odpeljali ženske in otroke. Iz Turčije pa so sporočili, da hočejo iz Mariupolja evakuirati turške državljane. Na dovoljenje ruskih oblasti še čakajo. Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je v zvezi s tem govoril s svojim ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, od katerega danes ali jutri pričakuje dobre vesti glede evakuacije.

Po poročanju ukrajinske strani je bilo v pristaniškem mestu Mariupolj od začetka ruske invazije ubitih več kot 2000 civilistov. Svetovalec župana Mariupolja Petro Andriuščenko je razmere označil za nehumane. Ljudje so brez hrane, brez vode, brez elektrike in brez ogrevanja.

8.45  Morawiecki, Fiala, Kaczyński in Janša na srečanje z Zelenskim

Po informacijah češkega predsednika vlade Petra Fiale bodo danes v Kijev na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ukrajinskim premierom Denisom Šmihalom odpotovali poljski premier Mateusz Morawiecki, podpredsednik poljske vlade Jarosław Kaczyński in slovenski predsednik vlade Janez Janša. V kabinetu predsednika vlade so informacijo o obisku v Kijevu potrdili. Na ministrstvu za zunanje zadeve so za Delo pojasnili, da zunanji minister Anže Logar ne gre v Kijev. Kot smo izvedeli neuradno, je bila menda zjutraj dopisna seja z izhodišči za Janšev obisk Kijeva. 

Po poročanju Reutersa voditelji v Kijev potujejo z vlakom. Poljsko-ukrajinsko mejo naj bi prestopili okoli osme ure zjutraj.

Obisk, ki ga bodo opravili v vlogi predstavnikov evropskega sveta, so uskladili s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Namen obiska je potrditi nedvoumno podporo celotne Evropske unije suverenosti in neodvisnosti Ukrajine, ob tem pa bodo predstavili tudi širok paket podpore za Ukrajino in ukrajinsko ljudstvo, je poljska vlada zapisala na spletni strani.

7.55  Ruski raketni napad na stanovanjski blok v Kijevu terjal štiri žrtve

Iz 16-nadstropne stanovanjske stavbe v Kijevu, ki so jo zadele ruske rakete, so rešili 27 ljudi, štirje ljudje so umrli, poroča AFP. Ruska vojska je poškodovala tudi desetnadstropni blok v Podilsku.

7.05  ZDA uvedle sankcije proti ruskim generalom

Ameriški State Department je v ponedeljek zvečer sporočil, da ZDA uvajajo sankcije proti 11 posameznikom iz Rusije, večinoma generalom, ki sodelujejo v napadu na Ukrajino. Med njimi je devet namestnikov ruskega ministra za obrambo. Sankcije, ki pomenijo prepoved potovanja v ZDA, prepoved vseh transakcij z njimi in zamrznitev premoženja v ZDA, so med drugim uvedli proti poveljniku enot ruske nacionalne garde generalu Viktorju Zolotovu, proti generalu Dimitriju Bulgakovu, ki je zadolžen za vodenje logistike kopenske vojske, ter proti generalnemu direktorju podjetja Rosoboronexport, ki uvaža in izvaža opremo za rusko vojsko.

6.45  Tudi Kitajska zanikala ruske prošnje za pomoč

Kitajska zanika, da bi jo Rusija prosila za vojaško pomoč pri vojni v Ukrajini, Washington pa je obtožila širjenja neresnic, ki bi lahko še povečalo konflikt. Kitajska igra konstruktivno vlogo pri spodbujanju mirovnih pogajanj, so zatrdili na kitajskem veleposlaništvu v Londonu in poudarili, da je zdaj prednostna naloga umiritev položaja ter si prizadevati za diplomatsko rešitev, ne prilivanje olja na ogenj. Spomnimo, da je več ameriških virov navajalo, da je Rusija Kitajsko zaprosila za vojaško pomoč v vojni z Ukrajino, kar pa so zanikali tudi v Kremlju.

6.25  V središču Kijeva močne eksplozije

Danes zjutraj je v središču Kijeva odjeknilo več močnih eksplozij, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajinske oblasti vzroka za eksplozije še niso navedle, po poročanju tujih medijev so bile rakete. Po eksploziji je menda izbruhnil požar v stanovanjskem bloku. V zadnjih dneh so se boji v Kijevu, ki je skoraj v celoti obdan z ruskimi silami, močno okrepili. Več kot polovica prebivalcev Kijeva, teh je tri milijone, je mesto od začetka napada Rusije na Ukrajino 24. februarja že zapustila.

6.00  Nadaljevala se bodo pogajanja med Kijevom in Moskvo

Pogajalci ruske in ukrajinske strani bodo nadaljevali četrti krog pogovorov, ki so ga začeli v ponedeljek. Kljub pogajanjem in prizadevanjem za ustavitev ruske invazije na Ukrajino se sicer uničujoči napadi na ukrajinska mesta nadaljujejo in so tudi v ponedeljek terjali številne smrtne žrtve, ljudje še naprej bežijo iz države.

Da se bo četrti krog pogovorov med Moskvo in Kijevom po »tehničnem premoru« nadaljeval danes, je v ponedeljek sporočil ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak. Pogajanja so potekala v obliki videokonference, potem ko so prvi trije krogi potekali v živo v Belorusiji. Preboja na njih ni bilo, sta pa konec tedna obe strani izražali previden optimizem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kot pomembno nalogo pogajanj vidi tudi organizacijo srečanja med njim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Rusija medtem zahteva, da Kijev prizna rusko priključitev polotoka Krim ter neodvisnost separatističnih regij na vzhodu Ukrajine Doneck in Lugansk.