Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Dan D: kisika je le za še nekaj ur

Dr. Glenn Singleman: Nimate pojma, kako se ljudje odzovejo na stres: nekateri pospešijo presnovo, nekateri se sprostijo, zaspijo in jo zmanjšajo.
Član posadke letala za pomorski nadzor CP-140 Aurora Royal Canadian Air Force. FOTO: Canadian Forces Via Reuters
Član posadke letala za pomorski nadzor CP-140 Aurora Royal Canadian Air Force. FOTO: Canadian Forces Via Reuters
P. M.
22. 6. 2023 | 08:15
22. 6. 2023 | 10:55
10:42

Iskanje podmornice, ki je izginila med potopom do razbitin Titanika, je vstopilo v četrti dan. Še vedno je največja skrb ene največjih reševalnih akcij v zgodovini zaloga kisika za oskrbo petih potnikov. Bilo je je za 96 ur. Rok ji poteče danes ... Na prizorišče v St. John's je prispel poseben mornariški reševalni sistem, s katerim bi lahko Titan potegnili na površje. Za priklop sistema bi potrebovali ves dan. Za potnike bo prepozno ... Območje iskanja je dvakrat večje od Slovenije in sega do 4000 metrov globoko. Na pomoč hitijo najboljši reševalni sistemi, toda ...

Od srede zvečer po lokalnem času so iz Kanade, Združenega kraljestva in Francije na prizorišče iskanja, približno 640 kilometrov južno od mesta St. John's v Novi Fundlandiji, prispela daljinsko upravljana globokomorska vozila (ROV) in se pridružila mednarodni koaliciji reševalnih ekip pri preiskovanju obsežnega prostranstva severnega Atlantika, poroča Guardian.

image_alt
Scenarij prave nočne more je, da so živi, a ne morejo ven …

»Nimate pojma, kako se ljudje odzovejo v stresnih situacijah ...«

Dr. Glenn Singleman, strokovnjak za ekstremno medicino, ki je obiskal brodolom Titanika, je za Guardian potrdil, da sta pomanjkanje kisika in kopičenje ogljikovega dioksida skrb vzbujajoči skrbi za ljudi na krovu pogrešane podmornice.

Kisik, ki je bil dobavljen znotraj plovila, je bil verjetno dostavljen z običajno atmosfersko koncentracijo 21 odstotkov kisika, je dejal Singleman: »Vsak podmorničar se boji požara v kabini, ker če do njega pride, postanejo ogljikov monoksid in drugi toksini zelo hitro velik problem. To je eden od razlogov, zakaj uporaba višjih koncentracij kisika kot v običajnem zraku ni običajna, saj z višjimi koncentracijami v podmornici povečate verjetnost, da bo prišlo do požara.«

Razen požara ogljikov monoksid sicer ne bi smel biti problem.

Zmanjšanje ravni kisika v zraku lahko povzroči hipoksijo, pri kateri telesna tkiva ostanejo prikrajšana za ustrezno oskrbo. Koncentracije kisika 10 odstotkov in manj lahko povzročijo izgubo zavesti in smrt.

Singleman je dejal, da bi bila številka 96-urne oskrbe s kisikom približek, ki temelji na porabi kisika povprečne osebe pri povprečni presnovni stopnji.

Nimate pojma, kako se ljudje odzovejo na stres v težki situaciji – nekateri ljudje lahko s stresom pospešijo svojo presnovo, nekateri se lahko sprostijo in poskušajo zaspati in jo zmanjšajo.

Da bi preprečili kopičenje ogljikovega dioksida, so potopne naprave opremljene s pralniki, običajno iz natrijevega apna, ki odstranjujejo CO2 iz zraka. Singleman je rekel: »Težava je v tem, da čez nekaj časa dosežete točko nasičenosti in morate zamenjati natronsko apno.«

Vsebnost CO2 v zraku je približno 400 delcev na milijon. Ko se zviša nad 1000 ppm, se pri večini ljudi začnejo pojavljati simptomi, nad 5000 pa dobijo hiperventilacijo, glavobol ...

Upanje ostaja

Uradniki in obalna straža še vedno upajo na rešitev. Kapitan ameriške obalne straže Jamie Frederick je v sredo dejal: »Ko si sredi primera iskanja in reševanja, imaš vedno upanje.«

Ladja kanadske obalne straže (CCGS) Terry Fox se pripravlja na iskanje Titana. FOTO: Stringer/Reuters
Ladja kanadske obalne straže (CCGS) Terry Fox se pripravlja na iskanje Titana. FOTO: Stringer/Reuters

Iskanje je osredotočeno na območje, kjer je bilo včeraj slišati podvodne zvoke, vendar njihov izvor ostaja skrivnost. 

Obstaja več možnih scenarijev za to, kaj se je morda zgodilo s podmornico Titan. Ron Allum, globokomorski inženir in raziskovalec, je za Guardian povedal, da meni, da je malo verjetno, da je tlačni trup plovila utrpel katastrofalno okvaro: »Zvok še posebej dobro potuje pod vodo.«

Katastrofalno implozijo bi lahko slišali na tisoče kilometrov daleč in jo lahko posneli, pojasnjuje. Implozija bi verjetno sprožila signale v vojaških hidrofonih, napravah, ki se uporabljajo v svetovnih oceanih za snemanje ali poslušanje podvodnih zvokov. Allum pravi: »Zdi se, kot da je tlačni trup podmornice nedotaknjen, vendar je brez moči.«

Tudi pomorsko nadzorno letalo CP-140 Aurora s 14 krili kraljevih kanadskih zračnih sil išče pogrešano podmornico. FOTO: Canadian Forces via Reuters
Tudi pomorsko nadzorno letalo CP-140 Aurora s 14 krili kraljevih kanadskih zračnih sil išče pogrešano podmornico. FOTO: Canadian Forces via Reuters

V takem primeru je Titan verjetno samodejno odvrgel uteži za sprostitev, da bi se vrnil na površje. Allum je dodal: »Eden od razlogov, zakaj sumim, da podmornica morda ne bo mogla na površje, potem ko je spustila sprostitveno utež, bi lahko bil ta, da je morda delno poplavljena ... Če imate vodo v tlačnem trupu, je to precej velika prostornina. Padne uteži običajno niso tako velike in to je lahko tisto, kar Titan drži na dnu.« Pomeni tudi, da potniki morda sedijo v napol poplavljenem tlačnem trupu. Zato so lahko podhlajeni. Ne vem, kako dobro bi sistemi za čiščenje CO2 deloval, če bi bili mokri.«

Hipotermija je veliko tveganje, saj je temperatura vode okoli globine Titanika, na 3800 metrih pod morsko gladino, okoli nič do ene stopinje Celzija.

Deset ladij in več oddaljenih podmornic na »lovu« na Titan

Reševalne ekipe, ki iščejo pogrešano podmornico, so imele v sredo razlog za optimizem. Slišale so namreč, kot smo včeraj povzeli po Guardianu, podvodne zvoke v Atlantiku, ki so se pojavljali na pol ure.

Titan. FOTO: Oceangate Expeditions via Reuters
Titan. FOTO: Oceangate Expeditions via Reuters

Medtem ko so poudarjali, da zvoki niso potrditev, da je posadka še vedno živa, je novica sprožila vprašanje, kakšno opremo vse potrebujejo za reševanje. 

Polarni princ, raziskovalna ladja, s katere so izstrelili Titan, je ostala v bližini razbitine Titanika v Atlantskem oceanu. Upravlja jo OceanGate – lastnik podmornice – in ameriška obalna straža jo menda uporablja kot »enotno poveljstvo«.

Hitro sta se ji pridružili Deep Energy, plovilo, ki se uporablja za polaganje cevi v velike globine vzdolž oceanskega dna, in drugo komercialno plovilo, Skandi Vinland. Do srede zjutraj sta se iskanju pridružili tudi ladji kanadske obalne straže John Cabot – opremljeni s sonarnimi zmogljivostmi – in Atlantic Merlin.

Reševalci, ki iščejo podmornico v bližini razbitin Titanika, so zaznali podvodne zvoke. FOTO: Joseph Prezioso/AFP
Reševalci, ki iščejo podmornico v bližini razbitin Titanika, so zaznali podvodne zvoke. FOTO: Joseph Prezioso/AFP

Zadnjih pet plovil naj bi prispelo danes. Iskanju naj bi se prva pridružila francoska raziskovalna ladja L'Atalante. Pričakujejo tudi dve dodatni ladji kanadske obalne straže ter še eno komercialno plovilo, Horizon Arctic.

Nazadnje je bila na poti kanadska mornariška ladja Glace Bay, ki nudi medicinsko pomoč. Opremljena je z medicinsko ekipo in mobilno hiperbarično rekompresijsko komoro. Hiperbarične komore se uporabljajo za zdravljenje ljudi, ki jih prizadene nenadna in hitra sprememba tlaka.

ROV

Če bi Titan res dosegel razbitino Titanika, bi lahko bil ujet kar 3800 metrov pod gladino oceana, zato so ključna pri iskanju daljinsko vodena vozila s kamero, znana kot ROV, ki so zasnovana za skeniranje morskega dna na globinah, ki jih druga plovila ne morejo doseči. Ni pa jasno, ali bi kateri od njih lahko dosegel skrajne globine. David Marquet, nekdanji poveljnik podmornic ameriške mornarice, je za CBC povedal, da le »majhen odstotek podmornic na svetu deluje tako globoko«.

ROV, daljinsko upravljano podvodno vozilo, Victor 6000. FOTO: Stephane Lesbats - Ifremer via Reuters
ROV, daljinsko upravljano podvodno vozilo, Victor 6000. FOTO: Stephane Lesbats - Ifremer via Reuters

Na srečo ima francosko raziskovalno plovilo L'Atalante ROV, ki bi se lahko spustil do 6000 metrov. Victor 6000 je s svojo matično ladjo povezan z osem kilometrov dolgim ​​kablom, ki mu zagotavlja električno energijo, kar pomeni, da v teoriji ni omejitev glede trajanja, v katerem se lahko potaplja. Opremljen je tudi z »rokami«, ki lahko režejo kable ali izvajajo manipulacije za pomoč pri sprostitvi nasedlega plovila.

ROV Victor 6000  v globinah oceana. FOTO: Olivier Dugornay - Ifremer via Reuters
ROV Victor 6000  v globinah oceana. FOTO: Olivier Dugornay - Ifremer via Reuters

Fadoss

Medtem ko so nekateri ROV-i sposobni manipulirati s stvarmi, pa jih ne bi mogli dvigniti na površje. Temu je namenjen dvižni sistem Fadoss, ki je zasnovan tako, da zagotavlja zanesljivo dvižno zmogljivost iz globokega oceana do 27.200 kilogramov. Fadoss se lahko uporablja za pridobivanje velikih, obsežnih in težkih potopljenih predmetov, kot so letala ali majhna plovila in je v preteklosti deloval na globini skoraj 6000 metrov. Sistem je pravzaprav ogromen vitel s kablom, katerega en konec je pritrjen na ROV, ki ga pritrdi na izgubljeno plovilo. Toda preden ga lahko namestimo, ga je treba privariti na krov ladje, kar lahko traja ves dan, je povedal mornariški uradnik za CNN. Tačas zalog kisika na izgubljeni podmornici, ki je od znotraj ni mogoče odpreti, ne bo več ...

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine