Črnogorska opozicija v začaranem krogu porazov

Črnogorska opozicija ima na parlamentarnih volitvah prihodnje leto malo možnosti, da preseka začarani krog porazov, ki jih doživlja skoraj tri desetletja. Tudi če zmaga, se zaradi sporov dveh najmočnejših strank postavlja vprašanje, ali lahko sestavi delujočo izvršno oblast.

»Večna oblast« Demokratske stranke socialistov (DPS) predsednika Mila Đukanovića zaradi sporov Demokratske fronte (DF) in Demokratske Črne gore (DCG) za zdaj še ni ogrožena. Povod za zadnji spor je bil vstop DCG v skupščinski odbor za spremembo volilnega in drugih zakonov, ki naj bi omogočila izvedbo prvih svobodnih in poštenih volitev v Črni gori. V senci spopada DF in DCG je tako ostal tudi nov poskus EU, da bi vzpostavila politični dialog med opozicijo in oblastjo.
 

Neuspešno rušenje oblasti

Z vstopom DCG v odbor je DPS soglašala zgolj zaradi pritiska EU, ki je dosegla, da se je del opozicije vrnil v parlament, ki ga je bojkotiral od volitev leta 2016. To ni všeč DF, ki je obtožila DCG, da so sklenili pakt z oblastjo in odstopili od glavne opozicijske zahteve o oblikovanju tehnične vlade, ki bi nadzirala izvajanje novih zakonov.

Čeprav je bila tudi DF v odboru leto poprej, se je zaradi obsodbe njenih nekdanjih voditeljev in poslancev Nebojše Medojevića in Milana Kneževića za poskus državnega udara odločila za bojkot parlamenta in vseh njegovih odborov. Spor je postavil pod vprašaj sodelovanje DF in DCG, brez katerih opozicija ne more zrušiti oblasti.
 

Notranji in zunanji sovražniki

Spor ni bistveno spremenil odnosov v opoziciji, le razlike in nestrpnost med DCG in DF so postale bolj vidne. Manjše opozicijske stranke s strani spremljajo spor, ki obeta vročo politično jesen. Združena Črna gora (UCG) poziva voditelje DF in prvaka DCG Alekso Bečića, naj presežejo osebne zamere. Soglaša tudi z oceno DF, da je oblikovanje tehnične vlade minimalni pogoj, da bi se opozicija sploh udeležila volitev. Medtem čas neusmiljeno teče, kajti rok za dogovor o volilni zakonodaji se izteče 15. novembra.

Napoved prosrbske DF, da bo zahtevala spremembo ustave za zagotavljanje večje enakopravnosti srbskega naroda, kar je pogoj za njeno sodelovanje v pogajanjih o volilni zakonodaji, ustreza vladajoči DPS. V kampanji se bo lahko znova oprla na že preizkušeno retoriko o tem, da Črno goro ogrožajo notranji in zunanji sovražniki. Na račun politične laži, da v državi ni diskriminacije, DPS tako kot DF z ogroženostjo srbske manjšine nabira politične točke. Skupno DPS in DF je tudi, da vidijo v razvoju državljanske alternative največjega sovražnika.