Črne ovce Natove družine

Bruselj – V kontekstu čezatlantskih trenj so izdatki za obrambo področje, na katerem predsednik ZDA Donald Trump brez dlake na jeziku Nemčiji in številnim drugim evropskim zaveznicam očita, da imajo koristi na ameriški račun.

Donald Trump je pred kratkim, po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom, kar razglasil, da bodo zaveznice, ki ne bodo izpolnile ciljev o zapovedanih dveh odstotkih BDP za obrambo, »obravnavane«. Pred velikim vrhom Nata, ki bo na novem sedežu zavezništva v Bruslju čez mesec dni, je čedalje več negotovosti. Dvoodstotni cilj sicer ob ZDA izpolnjujejo le baltske države, Grčija, Poljska, Romunija in Združeno kraljestvo. Tudi na zasedanju obrambnih ministrov Nata konec tedna je bila delitev bremen med zaveznicami osrednja tema.
 

Izdatki za obrambo se že štiri leta zvišujejo

Jens Stoltenberg je sicer izrazil zadovoljstvo, ker se izdatki že štiri leta zapored zvišujejo in vse članice v obrambo investirajo čedalje več. Evropske zaveznice in Kanada bodo letos predvidoma zvišale izdatke še za 3,8 odstotka. Tako so od leta 2014 za obrambo namenile dodatnih 87 milijard dolarjev. Pod močnim pritiskom je Nemčija, ki je lani za obrambo namenila le 1,2 odstotka BDP. V skladu z zavezami z vrha v Walesu leta 2014 naj bi članice v desetletju izdatke zviševale do dveh odstotkov. Nemška kanclerka Angela Merkel je že napovedala, da bodo izdatke zvišali na 1,5 odstotka.

Ne bi bilo presenečenje, če bi bil delež glede na okoliščine in pričakovanja o prihodnji vlogi Nemčije še višji. V zavezništvu je kar očitna vnema pri prilagajanju novim varnostnim okoliščinam v Evropi. Več kot ducat članic je pripravilo konkretne načrte, kako bodo izpolnile zavezo o dveh odstotkih. Za enakovreden cilj velja, da se od celotnega proračunskega kolača 20 odstotkov nameni za naložbe in oborožitev. To je bila doslej šibka stran številnih evropskih zaveznic, ki za stroške osebja (predvsem plače) namenjajo več kot predvidenih 50 odstotkov proračuna.
 

Slovenija pod pritiskom

Tudi za Slovenijo, ki se mora že dolga leta spopadati z očitkom, da je pri kolektivni obrambi kot prisklednik, je čedalje manj manevrskega prostora. Šest let naj bi se izdatki povečevali v povprečju za 43 milijonov na leto in leta 2023 dosegli 679 milijonov ali 256 milijonov več kot lani. Glede na napovedi gospodarske rasti bo delež v BDP leta 2023 ostal nizek, 1,11 odstotka BDP. Slovenija je v zavezništvu na dnu po strukturi proračuna, saj je lani spet med vsemi zaveznicami namenila najmanjši delež za oborožitev in opremo. Tudi v celotni višini obrambnih izdatkov je med najslabšimi.

Prej se je lahko bolj skrivala v povprečju, a z večjimi naložbami drugih je pičlost očitna. Ob Luksemburgu sta po zadnjih Natovih statistikah iz marca manjši delež za obrambo namenili le Belgija in Španija. A obe državi imata tradicionalno zgrajeni in pripravljeni vojski, v katerih je imelo krajše pomanjkanje investicij manjši vpliv kot v tradicionalno podhranjeni Slovenski vojski. V Belgiji potekajo velike razprave o posodobitvi letalske flote. Napol pozabljeno je, da Sloveniji sploh ni treba vlagati v zračno obrambo, ki je zagotovljena v Natu.

»Slovenija si lahko privošči zvišanje izdatkov in ga nujno potrebuje, saj je v letih suše zaostala pri investiranju. Oborožitev in opremo je treba posodobiti in nadomestiti z novejšo,« je ob zasedanju obrambnih ministrov izjavil slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin. Slovenija je lani potrdila cilje zmogljivosti kot svoj delež v okviru Nata in prednostna naloga je oblikovanje dveh srednjih bataljonskih skupin, kar je eden od stalnih načrtov. Glede tega se pojavlja ocena »čez palec« o naložbi v višini 1,2 milijarde evrov.
 

Obramba bo naloga za prihodnjo vlado

V 3. členu severnoatlantske pogodbe je zapisano, da bodo članice »vsaka zase in skupaj vzdrževale in razvijale svojo individualno in kolektivno sposobnost upreti se oboroženemu napadu«. V Natu niso neopažene specifične slovenske težave. Že pred dvema letoma je bilo sporočilo ocene o sposobnosti bojevanja v slogu: »Nič ne deluje.« Odtlej premikov ni bilo. Zaradi množičnega odhoda kadrov iz Slovenske vojske je pričakovano, da bo država večji del dodatnih izdatkov za obrambo morala nameniti predvsem za plačilo ljudi, da sploh ostanejo v vojaški službi. Osnovne naloge so namreč začeli opravljati že rezervisti.
Pred Natovim vrhom julija Slovenija predvidoma ne bo mogla ponuditi konkretnih finančnih in drugih načrtov za izpolnjevanje zavez. To bo očitno naloga za prihodnjo vlado.