Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Covid ovire za Severno Makedonijo

Odkar ni Adrie Airways, potujejo Slovenci v 960 kilometrov oddaljeno Skopje praviloma po cesti.
Nešteto kipov, s katerimi dokazuje Severna Makedonija svojo veličino skozi zgodovino, daje od leta 2014 pečat središču Skopja. Takratni vladi so očitali, da je prenovo glavnega mesta izkoristila za pranje denarja. FOTO: Milena Zupanič
Nešteto kipov, s katerimi dokazuje Severna Makedonija svojo veličino skozi zgodovino, daje od leta 2014 pečat središču Skopja. Takratni vladi so očitali, da je prenovo glavnega mesta izkoristila za pranje denarja. FOTO: Milena Zupanič
10. 6. 2021 | 19:57
11. 6. 2021 | 14:24
5:16
Odkar je EU zavrnila začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo kljub temu, da so Makedonci spremenili ime svoje države, se ne morejo znebiti občutka, da se jim godi krivica. ​Epidemija covida-19 jih je še dodatno utrdila v prepričanju: meje države so že lani poleti na široko odprli vsem in so še zmeraj odprte, države EU, tudi Slovenija, pa jim postavljajo za vstop močne covid ovire. Med državami Zahodnega Balkana medsebojnih covid ovir za prehod meja ni.

Cariniki na makedonskih mejah ne zahtevajo ničesar: ne potrdila o cepljenju, ne PCR ali kakšnega drugega testa ne karantene. A kljub temu ni na meji nikakršne gneče. Nasprotno, ko smo se peljali čez južno Srbijo, se je promet mimo Leskovca, Vranja in Preševa vse bolj redčil, kot da v Severno Makedonijo ne potuje nihče. Ves ta čas nismo prehiteli niti enega tovornega vozila in tudi na samem mejnem prehodu kamionov ni bilo, za razliko od vseh drugih mejnih prehodov po državah Zahodnega Balkana, kjer čakajo v dolgih vrstah.


Težko je priti v Skopje


Slobodan Jovanovski, direktor podjetja Iskratel v Skopju. FOTO: Milena Zupanič
Slobodan Jovanovski, direktor podjetja Iskratel v Skopju. FOTO: Milena Zupanič


Odkar Slovenija nima več svojega letalskega prevoznika Adrie Airways, 960-kilometrsko pot iz Slovenije v Severno Makedonijo s prečkanjem treh meja vsi Slovenci, ki službujejo tam, prepotujejo praviloma z avtomobilom, izvemo v pogovorih v Skopju. »Adria je letela v Skopje dvakrat na dan. V eni uri si bil tukaj. Zdaj ni več tako. Slovenija tudi zaradi tega izgublja svoje priložnosti v državah Zahodnega Balkana,« je prepričan Slobodan Jovanovski, po očetu Makedonec, po mami Slovenec, ki živi z družino v Sloveniji, že peto leto pa vodi slovensko podjetje Iskratel v Skopju. »Težko je potovati. Ljubljana zdaj direktne letalske linije s Skopjem nima. Dvakrat tedensko nudi povezavo s Slovenijo Serbia Air, a je treba v Beogradu prestopiti,« pripoveduje sogovorec.


Prepreke za gospodarstvenike


Na največji aveniji v središču Skopja, ki ima 700 tisoč prebivalcev, tudi okoli vlade (na fotografiji), so demonstranti ta teden za en popoldan zaprli promet. FOTO: Milena Zupanič
Na največji aveniji v središču Skopja, ki ima 700 tisoč prebivalcev, tudi okoli vlade (na fotografiji), so demonstranti ta teden za en popoldan zaprli promet. FOTO: Milena Zupanič
Še dodatno je povezavo med obema državama zapletel covid-19. »Razumem vse pogoje, ki jih postavi Slovenija zaradi zaščite zdravja. A nenehno spreminjajoči se pogoji za prihod domov povzročajo velike težave. Vedno moraš biti na preži. Konkretno: okoli novega leta si do četrtka lahko vstopil z makedonskim PCR testom, v petek nisi mogel, čez dva dni si lahko vstopil s hitrim testom, čez sedem dni pa znova s PCR testom. Zdaj makedonski PCR test za vstop v Slovenijo ne velja. Bil je čas, ko je srbski PCR test za vstop v Slovenijo veljal, če si potoval z letalom, če si potoval z avtom, pa ne, čeprav ga je izvedel isti laboratorij v Beogradu. Nekaj časa smo se hodili testirat v Zagreb, tako si en dan izgubil na poti. Tudi desetdnevna karantena v Sloveniji je za ljudi, ki potujejo službeno, nemogoči pogoj,« pripoveduje Jovanovski. Želi si, da bi ob naslednjem valu epidemije bili pogoji za vstop v našo državo vsaj malo bolj stabilni in da bi za gospodarstvenike veljali ugodnejši pogoji, saj so na nek način »gospodarska diplomacija«. »Vse polno izjem je za vstop v Slovenijo, le gospodarski predstavniki Slovenije smo obravnavani kot navadni turisti. Vsega skupaj nas je le pet ali šest, to je manj kot diplomatov. Slovenija je za diplomate organizirala cepljenje skupaj z vojaki na Kosovu, na gospodarstvenike pa je pozabila.«



Močna epidemija, šibko zdravstvo


Nešteto kipov, s katerimi dokazuje Severna Makedonija svojo veličino skozi zgodovino, daje od leta 2014 pečat središču Skopja. Takratni vladi so očitali, da je prenovo glavnega mesta izkoristila za pranje denarja. Foto Milena Zupanič
Nešteto kipov, s katerimi dokazuje Severna Makedonija svojo veličino skozi zgodovino, daje od leta 2014 pečat središču Skopja. Takratni vladi so očitali, da je prenovo glavnega mesta izkoristila za pranje denarja. Foto Milena Zupanič


V Severni Makedoniji se je epidemija čez zimo razplamtela na vso moč. Pravih statističnih podatkov sicer ni, saj nimajo pregleda nad številom prebivalcev. Ocenjujejo, da živi v državi zgolj 1,6 milijona prebivalcev in ne dva milijona, kot je preštel popis pred dvema desetletjema. Ker ne testirajo zelo veliko, tudi uradno obolelih ni bilo toliko, a vsi sogovorci pripovedujejo, da je skoraj vsakdo, ki ga poznajo, zbolel. Po uradnih podatkih je umrlo 5467 oseb, kar je za 1,6-milijonski narod precej. »Slab zdravstveni sistem, premalo osebja in premalo zdravil je botrovalo k velikemu številu umrlih,« meni ena od tamkajšnjih sogovornic.
Zdaj se je epidemija umirila. V torek, ko je bilo v Sloveniji 220 novih primerov, je bila v Severni Makedoniji uradno ena nova okužba. Pred nekaj dnevi so življenje normalizirali. Maske so potrebne v notranjih prostorih, zunaj ne, restavracije, hoteli in ustanove obratujejo, zbere se lahko do sto oseb.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine