Čista mesta, varna mesta

Obsežna analiza prometa v trinajstih evropskih prestolnicah­ je pokazala, da je ta najbolj trajnosten v severni in srednji­ Evropi, najmanj pa na njenem jugu, vzhodu in zahodu. Mesta,­ ki so se najbolje odrezala, ­postavljajo v ospredje pešce in kolesarje. 

Med evropskimi prestolnicami z najbolj trajnostnim prometom so København, Amsterdam, Oslo in Zürich, med tistimi z najmanj pa London, Moskva in Rim. To so izsledki raziskave, ki jo je po naročilu nevladne organizacije Greenpeace pripravil nemški inštitut za podnebne, okoljske in energetske študije Wuppertal. Njegovi strokovnjaki so trinajst evropskih mest razvrstili na podlagi petih faktorjev, od kakovosti javnega prevoza, cestne varnosti in kakovosti zraka do upravljanja mobilnosti in omogočanja aktivne mobilnosti ­prebivalstva. 

Raziskava je potrdila nekatera znana dejstva, kot so visoka kakovost javnega prevoza v Zürichu­ in odlična raven kolesarske infrastrukture v Amsterdamu in Københavnu. Predvsem je izpostavila povezavo med varnostjo in trajnostjo prometa v urbanih okoljih. København, Amsterdam in Oslo so se prebili na vrh lestvice predvsem zaradi uspešnega zmanjšanja žrtev prometnih nesreč med pešci in kolesarji, med drugim tako, da so izboljšali kakovost ­cestne infrastrukture in prioretizirali varnost najranljivejših udeležencev v prometu. 
 

Integrirano načrtovanje

Oslo je bilo po navedbah raziskovalcev edino izmed analiziranih mest, v katerih je bila kakovost zraka višja, kot določajo pravila EU in smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Ključne vzroke za to so našli v ostri norveški zakonodaji na področju zagotavljanja kakovosti zraka in odločitvi mestnih oblasti, da mestno središče tako rekoč zaprejo za osebna vozila. Mesta, ki so se odrezala najslabše, praviloma nimajo integriranega načrtovanja, integrirane infrastrukture in integriranega sprejemanja odločitev. V njih so potrebe pešcev in kolesarjev podrejene potrebam lastnikov in uporabnikov osebnih vozil.