Z zavračanjem premeščanja prosilcev za azil iz Grčije in Italije so kršile pravo EU.
Galerija
Katastrofa v taborišču Moria na Lezbosu je ena od posledic nedelujočega evropskega azilnega sistema. FOTO: Louisa Gouliamaki/AFP
Bruselj – Češka, Madžarska in Poljska so kršile evropsko pravo, ker so zavrnile sodelovanje v sistemu premeščanja prosilcev za mednarodno zaščito iz Grčije in Italije, je sklenilo Sodišče EU.
Ob izbruhu begunske krize leta 2015 je Svet EU sprejel odločitvi o premestitvi 120.000 in 40.000 prosilcev iz najbolj obremenjenih držav. Ker so odklonile sodelovanje v tej shemi, je evropska komisija kot varuhinja pogodb sprožila tožbe proti njim pred sodiščem EU.
Sodišče je ugotovilo, da tožene države niso izpolnile svojih obveznosti, da vsake tri mesece navedejo število prosilcev, ki se lahko premestijo na njihovo ozemlje, in niso izpolnjevale svojih poznejših obveznosti glede premestitve.
Poljska je sicer na začetku krize najprej navedla, da je pripravljena sprejeti sto ljudi, a tega nato ni izvedla. Češka je napovedala število 50 premestitev, izpeljala jih le 12, pozneje pa v tej shemi ni več sodelovala.
Diskrecijska pravica pod pogoji
Sodišče je ugotovilo, da članice nimajo pooblastila za odstopanje od določb prava zgolj s sklicevanjem na vzdrževanje javnega reda in miru ter zagotavljanje notranje varnosti, temveč morajo to tudi dokazati. Državam članicam sicer priznavajo diskrecijsko pravico odločanja, ali je prosilec grožnja za javni red ali nacionalno varnost, vendar mora biti vsak primer obravnavan posebej in na podlagi natančnih meril.
Na podlagi podatkov evropske komisije iz novembra 2017 ob izteku sheme so bili premeščeni 31.503 prosilci. V Slovenijo je po tej shemi prišlo 252 ljudi.
Če evropska komisija meni, da država članica ni sprejela ukrepov za izvršitev sodbe, lahko vloži novo tožbo za naložitev denarnih sankcij.
Shema je bila časovno omejena na dve leti. Namesto tega je bil sicer predlagan trajni mehanizem solidarnostnega premeščanja iz najbolj obremenjenih držav, a v pogajanjih držav članic o njem ni bilo napredka. Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je lani napovedala »nov začetek«.
»Vodilo za prihodnost«
Kot je Ursula von der Leyen povedala v odzivu na razsodbo, odločitev sicer zadeva preteklost, a bo »vodilo za prihodnost«. V sodbi sodišče po njenih besedah jasno govori o obveznostih držav članic. Evropska komisija bo predlagala nov azilno-migracijski sveženj po velikonočnih praznikih.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji