Letalo je bilo namenjeno iz Teherana v Kijev in je kmalu po vzletu strmoglavilo nad iranskim glavnim mestom. Nesreča, v kateri je umrlo vseh 176 potnikov na krovu, se je zgodila le nekaj ur po iranskem napadu na ameriški vojaški oporišči v Iraku. Ameriški mediji špekulirajo, da je iranska vojska letalo sestrelila, ker je menila, da gre za ameriško vojaško letalo. Pričakovala naj bi, da bi se Američani lahko tako maščevali za napada na Al Asad in Erbil.

Iz ameriških obveščevalnih služb prihajajo informacije, da je satelit zaznal izstrelitev dveh raket, katerima je sledila eksplozija. New York Times je objavil tudi videoposnetek, ki kaže svetlobno točko, ki se hitro premika navzgor, sledi eksplozija in nato se svetlobna točka začne premikati navzdol in deset sekund kasneje se sliši eksplozija na tleh.



Analitiki so že pred tem poudarili, da je na fotografijah trupa letala videti luknje, ki so jih povzročili delci rakete, ki jo je razneslo tik ob letalu, ameriški predsednik Donald Trump pa je v odzivu dejal, da »sumim, kaj bi se lahko zgodilo, tako kot sumijo tudi drugi. Mogoče je, da je nekdo na drugi strani naredil napako. Občutek imam, da se je zgodilo nekaj zelo groznega.«


 

Trudeau: Imamo vprašanja in hočemo odgovore

Med potniki na letalu je bilo 63 Kanadčanov (poleg njih še 82 Irancev, deset Švedov, štirje Afganistanci, po trije Nemci in Britanci ter dva Ukrajinca), saj je bil to povezovalni let iz Kijeva do Toronta. Kanadski premier Justin Trudeau je poudaril, da več obveščevalnih virov, tako kanadskih kot zavezniških, potrjuje, da je letalo sestrelila iranska raketa. Kar se je morda zgodilo pomotoma. »To zahteva natančno preiskavo dogodka, ki mora biti zanesljiva in pravična. Zelo pomembno je, da izvemo, kako se je lahko zgodila ta tragedija. Kanadčani, družine umrlih in jaz, imamo vprašanja in nanje hočemo odgovore.«  



Oglasil se je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je sporočil, da ne izključujejo možnosti, da je ukrajinsko letalo nad Teheranom strmoglavilo zaradi rakete, a da to še ni potrjeno. Ponovil je še prošnjo, naj Iran pošlje vse potrebne informacije za temeljito preiskavo in napovedal, da se bo danes o strmoglavljenju pogovarjal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeem.    

Iran zanika navedbe, da bi letalo lahko razstrelili prav oni. Kot so poudarili, je bilo »več notranjih in mednarodnih letov ob istem času na poti prek iranskega zračnega prostora na enaki višini 2440 metrov,« je zapisalo iransko ministrstvo za promet.

Vodja iranske civilne letalske organizacije Ali Abedzadeh je dejal: »Letalo, ki je ob zapuščanju letališke cone bilo namenjeno na zahod, je zavilo desno in je bilo ob padcu usmerjeno nazaj na letališče.« Priče so po njegovih besedah videle, da letalo gori, preden so piloti obrnili letalo, pa ni bilo klica na pomoč. »Nekaj je jasno, letala ni zadela raketa. Kaj se je v resnici zgodilo, lahko pokažejo samo informacije iz črne skrinjice. Zdaj poteka preiskava, kakršna koli izjava pred zaključkom preiskave, preden pridemo do podatkov iz črne skrinjice, ni strokovno mnenje.« Videoposnetek, ki ga je objavil The New York Times, je komentiral: »Potrjujemo, da je letalo gorelo 60 ali 70 sekund. Ampak da ga je nekaj zadelo, strokovno ne more držati.«

Iranski vladni predstavnik Al Rabiei je poročila označil kot psihološko vojno. »Vse države, iz katerih so bile žrtve, lahko pošljejo svoje predstavnike, tudi predstavnike Boeinga vabimo, da se nam pridružijo pri preiskavi črne skrinjice,« je dejal. Ameriški Nacionalni odbor za varnost v prometu je že v četrtek sporočil, da se bo pridružil preiskavi.

Preiskava bi lahko trajala leto ali dve

Kot so sporočili iz Irana, bodo črno skrinjico odprli v petek, za kopiranje podatkov iz nje pa da bodo potrebovali mesec ali dva. To bodo naredili sami, če bodo potrebovali pomoč, bodo zanjo prosili Rusijo, Kanado, Francijo ali Ukrajino. Za preiskavo bo predvidoma potrebno leto ali dve, je dejal Ali Abedzadeh.