Čedalje glasnejše zahteve mladih po padcu oblasti

Točno tri mesece po začetku protestov se družbenopolitična kriza v Nikaragvi zaostruje. Tako kot so pred skoraj 40 leti mladi začeli levičarsko sandinistično revolucijo, ki je končala diktaturo Anastasia Somoze, so tudi vstajo proti predsedniku in bivšemu vodji sandinističnih upornikov Danielu Ortegi začeli študentje. Nekdanji gverilec, ki se oklepa oblasti z represijo, je čedalje bolj podoben Somozi.

Po mnenju Jaimeja Ordóñeza, direktorja Srednjeameriškega inštituta za vodenje – nevladne organizacije s sedežem na Kostariki –, si še pred pol leta nihče ni predstavljal padca predsednika Ortege in njegove žene, podpredsednice Rosario Murillo. »Vsi so verjeli, da sta vzpostavila popolno in trajno diktaturo v zavezništvu z gospodarstveniki in cerkvijo – antidemokratična, a zelo močna naveza z interesi,« je dejal Ordóñez. »Vendar se danes njuna hiša iz kart podira.«

Zahteve mladih postale prevladujoča ideja

Veter sprememb je prinesla generacija mladih, »starih od 16 do 24 let, za katere je sandinistična revolucija iz leta 1979 prazgodovina«. Milenijci, predvsem študentje in mladi izobraženci, priklopljeni na družbena omrežja, so vnesli v državo spremembo, ki je vnela preostalo populacijo. »Dovolj je, da več kot 10 odstotkov družbe trdno verjame v nekaj, da to prepričanje postane prevladujoča ideja,« je poudaril Ordóñez.

Večinoma miroljubni in neoboroženi protestniki so aprila šli na ulice zaradi spornega predloga pokojninske reforme. Od takrat vztrajajo na ulicah in trgih nikaragovskih mest, zavzeli so univerze in v mestih postavili barikade, da bi preprečili vdor vladnim silam in paravojaškim skupinam, ki ostajajo zvesti predsedniškemu paru.

»Danes, tri mesece po tem, ko je Nikaragva vstala proti številnim krivicam, lahko vidimo, da je bila vloga nas, mladih, v tem procesu nove zore za Nikaragvo ključna,« je za Delo dejal Piero Alejandro Ruiz, 23-letni študent iz Chinandege blizu meje s Hondurasom in član Mladinskega gibanja 19. april. »Prebudili smo vest velike večine Nikaragovcev. Ne moremo dovoliti, da se v naši državi nadaljujejo krivice ter zloraba oblasti in ekonomije, da bi z drobtinicami preslepili ljudi.«

Prepričan je, da se zgodovina ponavlja in da so v tej srednjeameriški državi tudi tokrat nosilci sprememb mladi, nezadovoljni z razmerami v državi. »Tako kot so mladi pred skoraj 40 leti začeli revolucijo, s katero so končali Somozovo diktaturo, smo mladi tokrat začeli novo revolucijo, a tokrat brez orožja, samo z našimi glasovi.«

Ortegov mandat se bo iztekel leta 2021

Njihove zahteve, ki so prerasle v vsesplošno ljudsko vstajo, v kateri so zastopane vse demografske skupine, so jasne: takojšen odstop dvojca Ortega-Murillo in razpis predčasnih, svobodnih in transparentnih predsedniških volitev. Zahtevajo tudi odstop drugih funkcionarjev, ki zasedajo ključna režimska mesta, med drugim predsednika parlamenta in koruptivnih poslancev, višjega komisarja nacionalne policije in predsednika Inštituta za socialno varnost. »Zahtevamo pravico za več kot 350 ubitih bratov in več kot 2500 političnih zapornikov in ugrabljenih, o katerih ne vemo, kje so,« je dejal Ruiz.

Medtem ko so družine po državi pokopavale ubite v spopadih minuli konec tedna, je Ruiz dejal, da je čas, da mednarodna skupnost podpre miroljubno ljudsko gibanje za obrambo temeljnih človekovih pravic v Nikaragvi. »Nič več umorov, nič več zatiranja in kršitev človekovih pravic,« je bil jasen 23-letni študent.



Z množičnimi vstajami in represivnim odzivom oblasti je propadlo tudi zgodovinsko zavezništvo med Ortego, cerkvijo in gospodarstveniki, ki tako kot protestniki pozivajo predsedniški par k odstopu in koncu »družinske diktature«, na stran protestnikov pa je po poročanju lokalnih medijev prešlo tudi nekaj Ortegovih sandinističnih tovarišev. Pogajanja med vlado in opozicijskimi skupinami so prekinjena. 72-letni Ortega je zavrnil razpis predčasnih volitev, protestnike pa označil za »pučiste« in »teroriste«.

Njegov tretji zaporedni mandat se bo iztekel leta 2021. Nekdanji gverilec se je vrnil na oblast leta 2007, ko mu leta 1990 na volitvah ni uspelo obdržati predsedniškega stolčka.

Družbena omrežja obvod za cenzuro in režimske medije

Od 18. aprila, ko so Nikaragovci šli na ulice zaradi sporne pokojninske reforme, ki jo je oblast vmes že zavrnila, so družbena omrežja – zlasti facebook in twitter – postala kanal za mobilizacijo in obveščanje državljanov, prek katerega lahko protestniki zaobidejo vladno cenzuro in režimske medije. Uporabniki na svojih profilih in skupinah delijo posnetke, pozivajo k vstajam in v živo prenašajo spopade z oblastjo. »Družbena omrežja igrajo ključno vlogo v tem državljanskem boju in prebujanju zavesti ljudi. Hitrost teh omrežij nam je pomagala organizirati velike proteste proti režimu, dve nacionalni stavki in zbirati sanitetni material za skrivne prostore za medicinsko oskrbo, ki smo jih vzpostavili po državi, da bi oskrbeli naše brate, ki so jih napadli policija in predstavniki sandinistične mladine,« je pojasnil Ruiz.

Tri mesece po začetku protestov z vladno represijo naraščajo zahteve po padcu oblasti. Ordoñez je prepričan, da v tej šestmilijonski državi ni poti nazaj. »Proces sprememb je zapečaten. Zgodil se bo prej ali slej.« Vprašanje je le, za kakšno ceno.