Čarobna paličica za krotenje Viktorja Orbána

Viktorja Orbána, ki je na Madžarskem na oblasti zadnjih dvanajst let (že prej je bil premier med letoma 1998 in 2002), ves čas spremljajo očitki o spodkopavanju demokracije, vladavine prava in drugih temeljev EU.

Kljub temu Unija še ni našla učinkovitega recepta za spoprijemanje z njim. Tudi postopek po 7. členu, ki lahko pripelje do finančnih kazni in odvzema glasovalnih pravic, če bodo v svetu EU soglasno ugotovili, da država krši evropske vrednote, je – kot se je pokazalo v praksi – še en bruseljski papirnati tiger. Poldrugo leto za čarobno paličico velja nov mehanizem pogojevanja izplačil evropskih sredstev z vladavino prava. Njegovi temelji so bili postavljeni na dramatičnem vrhu julija 2020, ko so se voditelji več dni in noči pogajali o večletnem proračunu EU in orjaškem programu za okrevanje.

Volitve bi se za Orbána težko iztekle bolje

Ko so na koncu nemškega predsedovanja sprejeli uredbo o delovanju tega mehanizma, zgodba še ni bila končana. Njegovi odločni nasprotnici, Madžarska in Poljska, sta ga hoteli spodkopati na sodišču. Evropska komisija je skladno s sklepi vrha EU odlašala z uvedbo mehanizma do sodne odločitve. Ko je sodišče februarja zavrglo tožbo, ovir ni bilo več. Četudi tega ne bo priznala, je evropska komisija na koncu čakala na razplet madžarskih volitev. Po še enem Orbánovem zmagoslavju se je kolesje hitro zavrtelo.

Prelomni korak

Tako se je evropska komisija včeraj odločila za prelomen korak: z uradnim obvestilom v Budimpešto je prvič uvedla mehanizem pogojevanja. V Bruslju se o vsebini očitkov Madžarski niso hoteli javno podrobneje izrekati, a po navedbah visokega uradnika evropske komisije v Bruslju sodijo, da očitane kršitve vladavine prava v zadostni meri vplivajo na finančne interese EU in da ni drugega postopka, s katerim bi lahko učinkoviteje dosegli cilj. Celoten večstopenjski postopek do sprejetja ukrepov, zamrznitve evropskih sredstev, bo predvidoma trajal od pet do devet mesecev.

Kot področja očitkov so navedena javna naročila, sistemske pomanjkljivosti delovanja madžarskih organov za izvajanje proračuna EU, finančni nadzor, korupcija, goljufije, neizpolnjevanje priporočil in korektivnih ukrepov v več kot desetletnem obdobju ... Med dodatnimi razlogi so omejitve neodvisnosti preiskovanja zlorab evropskega denarja in odsotnost protikorupcijske strategije. V Bruslju so opozorili, da njihov cilj ni zamrznitev evropskih sredstev, temveč rešitev, s katero bi odpravili očitane pomanjkljivosti.

Na muhi Bruslja je bila tudi Poljska, za uvedbo postopka mehanizma proti njej se še niso odločili, čeprav je tam očitno vladno podrejanje pravosodja. FOTO: Janek Skarzynski/Afp

Najprej bo Budimpešta imela dva meseca časa za odgovor na uradno pismo iz Bruslja. Če niti v naslednjih fazah postopka ne bo rešitve, bo evropska komisija sprejela predlog ukrepov in ga predložila svetu EU, ki bo imel zadnjo besedo. Drugače kot v postopku po 7. členu, ko je v delu postopka zahtevano soglasje vseh držav članic (z izjemo obravnavane), v okviru mehanizma za sprejetje ukrepov zadošča kvalificirana večina 15 držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Madžarska je v EU med največjimi neto prejemnicami evropskega denarja.

Njen neto položaj (razlika med izplačili in vplačili v proračun) se giblje med 3 in 4 odstotki BDP. Po bruseljskih pojasnilih bo višina plačil, ki bodo zamrznjena, sorazmerna z učinki kršitev. Poleg tega je za Madžarsko že tako de facto zamrznjen sklad za okrevanje, iz katerega bi dobila približno 7,2 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Na muhi Bruslja je bila tudi Poljska, za uvedbo postopka mehanizma proti njej se še niso odločili, čeprav je tam očitno vladno podrejanje pravosodja. V evropski komisiji so zavrnili ocene, da so v ozadju tudi politični premisleki, povezani s položajem Poljske med vojno.

Edini Orbánov neuspeh

V Budimpešti so kot odziv na bruseljsko pismo objavili stališče ministra v Orbánovem uradu Gergelya Gulyása, ki je pojasnil, da so madžarski volivci povedali svoje 3. aprila. Iz madžarske vlade so že prej sporočili, da je bruseljski postopek kot maščevanje za zmago Fidesza na volitvah, nasprotovanje energetskim sankcijam proti Rusiji in zakonodajo o skupnosti LGBT+. Cilj vlade je, da madžarske družine ne bodo plačevale cene za vojno in da bodo njihovi otroci zaščiteni pred seksualno propagando, so dodali.