Greta Thunberg Bruslju: Podnebni zakon je predaja

Bruselj – Evropska komisija je danes predstavila podnebni zakon za uresničevanje politične zaveze o podnebni nevtralnosti EU do leta 2050.

»Podnebni zakon je zakonodajni prevod naše politične zaveze in nas nepovratno postavlja na pot k bolj trajnostni prihodnosti,« je povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Da bo v prvih stotih dneh mandata predstavila tak zakon, je bila ena od njenih obljub ob izvolitvi.
 

Kot pristanek na Luni

Ko je konec lanskega leta predstavljala zeleni načrt, ga je razglasila za – evropski pristanek na Luni. 

Podnebna preobrazba EU je glavni steber delovanja nove evropske komisije in njenega velikega zelenega načrta. Zasedanja komisarskega kolegija se je na vabilo Ursule von der Leyen udeležila mlada švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg.    

Zakon naj bi zagotovil predvidljivost za podjetja in investitorje. Po načrtih Bruslja bo zagotavljal, da bo tranzicija poštena in pravična.

Okrepil naj bi okvir za doseganje podnebnih ciljev. Institucije Unije in države članice bodo imele obveznost za doseganje ciljev. Kakšni bi lahko bili konkretni ukrepi na poti do cilja, ostaja bolj ali manj nejasno, kar je že spodbudilo kritike iz vrst gospodarskih združenj.

Le zmerna ambicija

Če ne bi bilo nobenih novih ukrepov, bi se izpusti do leta 2050 v primerjavi z letos znižali za le 60 odstotkov. Evropska komisija je s svojim predlogom razočarala zagovornike odločnejših in ambicioznejših ukrepov, ki so pričakovali, da bodo predlagane odločnejše zaveze do leta 2030. Podnebni cilj EU do tega leta znaša znižanje izpustov za 40 odstotkov.  

Evropska komisija naj bi do septembra predstavila načrt z oceno vplivov, po katerem bi cilj za leto 2030 zvišali na 50 odstotkov (s težnjo proti 55 odstotkom). Po letu 2030 naj bi podnebne cilje redno zaostrovali proti uresničitvi podnebne nevtralnosti sredi tega stoletja.

Unija naj bi cilje dosegala z tehnološkimi rešitvami, industrijsko politiko, prometno preobrazbo. Zeleni načrt sicer predvideva podnebne naložbe v vrednosti tisoč milijard evrov v prihodnjem desetletju.

Greta Thunberg: Kapitulacija!

Greta Thunberg je v pismu skupaj z drugimi aktivisti zapisala, da je podnebni zakon le navidezna rešitev, saj da bi bolj kot dolgoročne cilje dejansko potrebovali takojšnje ukrepanje. »Ničelni neto izpusti do leta 2050 za EU je enako predaji,« ocenjujejo podpisniki.

Po njihovem mnenju ne potrebujemo le ciljev za leto 2030 ali 2050, temveč tudi za leto 2020, za vsak prihodnji mesec in leto.

Švedska aktivistka je nastopila v okoljskem odboru evropskega parlamenta. Pojasnjevala je, da so udeleženci protestnega gibanja žrtvovali poldrugo leto izobraževanja za proteste proti nedelovanju in za bitko proti podnebni krizi, »Ko so vaši otroci prižgali alarm za požar, ste šli ven, pogledali in povonjali zrak. Ugotovili ste, da hiša res gori. To ni bil lažni alarm,« je povedala pred evropskimi poslanci.

Z naravo se ne pogaja

A pravega delovanja v njenih očeh ni bilo, čeprav je evropski parlament novembra razglasil podnebno krizno stanje. »Šli ste nazaj, končali večerjo in pogledali film, ne da bi poklicali gasilce. To nima nobenega smisla. Ko hiša gori, ne čakaš nekaj let. To danes predlaga evropska komisija,« je ugotavljala Greta Thunberg.

S predlogom glede leta 2050 se po njenem mnenju odpoveduje pariškemu podnebnemu sporazumu. Po njenem svarilu zgolj z besedami krizno stanje ne bo kar izginilo. Pozvala je k takojšnjemu drastičnemu zmanjševanju izpustov.  

»Ta podnebni zakon je predaja, kajti ne more se pogajati z naravo in sprejemati sporazumov s fiziko. Ne bomo vam dovolili, da predate našo prihodnost,« je sklenila nastop pred parlamentarci.

Mlada Švedinja se bo jutri udeležila zasedanja evropskih ministrov za okolje.

Tudi v mreži za podnebno delovanje (CAN) so ocenili, da utegne zakon postati prazna lupina, saj ne zagotavlja jasne poti za dosego ciljev. Po njihovem mnenju bi se EU morala odločiti za znižanje izpustov za 65 odstotkov do leta 2030, če hoče uresničevati cilj o zgornji meji segrevanja pri 1,5 stopinje Celzija iz pariškega podnebnega sporazuma.