Britanski parlament pred tem, da zavrne ločitveni dogovor

Jutrišnje glasovanje o ločitvenem dogovoru med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom v britanskem parlamentu utegne biti sprožilec nepredvidenih in neprijetnih dogodkov, začenši z izbruhom politične krize na Otoku.

Skoraj mesec dni po tem, ko so voditelji EU na izrednem vrhu v Bruslju potrdili ločitveni dogovor med EU in Združenim kraljestvom, se politična drama na Otoku približuje vrhuncu. Zavrnitev ločitvenega dogovora, rezultata maratonskih pogajanj med Londonom in Brusljem, bi bila dogodek brez primere v novejši britanski politični zgodovini. Kaj natanko bi mu sledilo, danes ni nič bolj jasno kot pred tednom dni, ko so britanski poslanci začeli razpravo o vsebini dogovora, ki ga je prepričljiv del Westminstra že takrat razglašal za mrtvega.

Brexit, ki ni brexit

Konservativno vlado britanske premierke Therese May po večini napovedi jutri čaka poraz. Od tega, kako velik bo, bo odvisen tudi nadaljnji razvoj dogodkov. Vlada nima na voljo dosti možnosti, a v primeru zavrnitve dogovora bo njena prva poteza pospešitev priprav na brexit brez dogovora.

Vlada na tem področju doslej ni storila veliko, med drugim zato, ker je želela s tem pritisniti na poslance v vrstah konservativne stranke, da kljub resnim zadržkom podprejo ločitveni dogovor z EU. Toda nasprotniki dogovora so vztrajali pri svojem, Združeno kraljestvo pa je izgubljalo dragoceni čas, ko bi se lahko pripravljalo na tako imenovani kaotični brexit, kopičilo zaloge najnujnejših produktov, ki jih uvaža iz drugih držav EU, in odpiralo dodatne plovne poti, ki bi omilile prometne zamaške med Doverjem in Calaisom. Kot poudarjajo pri dobro obveščenem Spectatorju, je šlo za neodgovorno strategijo, ki se utegne državi na koncu maščevati.



Britanska premierka je zadnja dva tedna na vsak način poskušala prikazati ločitveni dogovor kot rešitev brez prave alternative, kljub temu da Združeno kraljestvo pušča v nenavadno odvisnem položaju od EU in pod vprašaj postavlja njegovo celovitost (s posebnim statusom za Severno Irsko). Tisto, kar jo je pri tem najbolj oviralo, je bilo dejstvo, da brexit, ki ji ga je uspelo izpogajati, ni niti malo podoben brexitu, kot ga je ves čas obljubljala. Povedno je, da z dogovorom niso zadovoljni niti nasprotniki izstopa države iz EU niti njegovi zagovorniki. Oboji verjamejo, da lahko z zavrnitvijo dogovora v parlamentu dosežejo tisto, kar si že ves čas želijo: nov referendum oziroma izstop brez dogovora.

Pot v neznane vode

Premierka je v zadnjih dneh svoje nasprotnike v lastni stranki javno posvarila pred nevarnostjo glasovanja proti njenemu dogovoru, rekoč, da bi se država s tem znašla v »neznanih vodah«, njen neuspeh pa bi lahko ogrozil brexit oziroma odprl pot na oblast laburistom pod vodstvom Jeremyja Corbyna. »Verjamem, da si takšnega tveganja ne smemo privoščiti,« je vztrajala. Njeni kritiki, nasprotno, opozarjajo, da se resnično tveganje skriva ravno v njenem dogovoru. Za Jacoba Reesa Mogga, vodjo evroskeptičnih konservativnih poslancev v britanskem parlamentu, ki že več tednov zagovarja stališče, da država in stranka potrebujeta novega voditelja, je potrjevanje dogovora, ki ne uresničuje preteklih vladnih zavez, bistveno večja spodbuda za opozicijo in njenega radikalnega voditelja kot pa njegova zavrnitev.

Theresa May je na dogovor z EU stavila ves svoj politični kapital, s tem pa razjezila marsikaterega poslanca in volivca vladajoče konservativne stranke. Jutrišnje glasovanje bi bilo teoretično lahko njeno zadnje dejanje na premierskem položaju. Visok poraz utegne opogumiti opozicijo ali premierkine kritike v konservativnih vrstah, da poskušajo zrušiti njeno vlado. Tudi zato se je zadnje dni v javnosti ugibalo, ali ne bo morda glasovanje v zadnjem trenutku preloženo.