Brezzahodnost v času brezizhodnosti

Letošnji, že 56. »Davos varnostne politike«, ki je bil posvečen vprašanju, ali Zahod izgublja vpliv v svetu, je pokazal, da Zahod še ni »gotof«, a da je dejansko precej bolj šibek in razcepljen kot kdaj prej.

Tako je včeraj za nemški državni radio Deutsche Welle ugotavljal Ian Bremmer, ki vodi mnenjsko središče Eurasia Group. Že naslov v ameriškem časniku Washington Post je napovedal, v čem je srž problematičnega odnosa med ZDA in Evropo: »Čezatlantski razcep: ameriško napihovanje in evropsko nelagodje«. Začelo se je že v petek, ko je nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier vpričo visokih gostov iz Washingtona kritiziral egoistično politiko sedanje administracije ZDA, ki hoče »postati spet velika na račun sosedov in partnerjev in zavrača sam koncept mednarodne skupnosti«. Naslednji dan je ameriški zunanji minister Mike Pompeo odgovarjal na te izjave, ki da »ne odsevajo realnosti«. »Vesel sem, da vam lahko povem, da so novice o smrti čezatlantskega zavezništva zelo napihnjene. Zahod zmaguje in zmagujemo skupaj,« je povedal Pompeo.

Francozi za več suverenosti

Ni trajalo dolgo, ko so novičarske agencije začele objavljati poročila z naslovi, kot je »Francoski predsednik Emmanuel Macron je na münchenski varnostni konferenci javno nasprotoval Pompeu«. Macron je v enournem pogovoru s predsedujočim konferenci Wolfgangom Ischingerjem izjavil, da je imel Washington vodilno vlogo pri jedrski varnosti Evropi v času prejšnje hladne vojne, a da »se ne moremo stalno zanašati na ZDA, razmišljati moramo tudi na evropski način«. Po brexitu je Francija ostala edina jedrsko oborožena država v Evropski uniji, zato ima po Macronovih besedah Pariz zdaj večjo odgovornost, saj mora svojo jedrsko strategijo uravnoteževati med ambicijami Nata in Evrope. Francoski predsednik je prepričan, da mora biti Evropa precej bolj obrambno sposobna in suverena, a da večje vojaško sodelovanje na stari celini ni usmerjeno proti Natu. »Kakor sem že povedal: skupna varnost Evrope sloni na dveh stebrih: eden je Nato, drugi je evropska obramba,« je dodal Macron.

Zmedeni Evropa in ZDA

Analitik Bremmer je skeptičen do Macronovih velikih načrtov, ki da so bolj del njegove notranje politične igre in niso usklajeni z Nemčijo. Po njegovih besedah Američani ne vedo, kaj bi počeli glede globalne varnosti, Evropejci pa ne, ali so sposobni prevzeti vsaj del te vloge. Zato je Zahod bolj šibak in razcepljen kot kdaj prej. »Rusi in Kitajci niso tako močni, a vsaj vedo, kaj počnejo, mar ne?« je dodal analitik. Rusijo in Kitajsko je kot dva velika mednarodna »zlobneža« že na odprtju konference omenil Steinmeier, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v svojem nastopu ameriškega obrambnega ministra Marka Esperja obtožil, da je Kitajski napovedal novo hladno vojno, in se pritožil nad udeleženci, ki so razpravljali o tem, kako se spopasti s »kitajskimi in ruskimi izzivi«. Po besedah dolgoletnega prvega moža ruske diplomacije so pomanjkljivost tovrstnih konferenc prav takšni nastopi, katerih cilj ni, da bi modre glave našle kakšno rešitev, temveč so glasne izjave namenjene zgolj temu, da se pojavijo v mastnih časopisnih naslovih.

Vsi vohunijo za vsemi

Bombastične izjave proti svoji državi je kitajski zunanji minister Wang Yi označil za laži. Ko so ga vprašali, kaj meni o ameriških obtožbah, da Kitajska vohuni prek tehnoloških korporacij, kot je Huawei, je odgovoril, da »to ne temelji na dejstvih, a če glavno junakinjo te laži Kitajsko zamenjamo z ZDA, potem laž lahko postane dejstvo«. Za spor med »civilizacijami« je po njegovem mnenju krivo to, da ZDA nočejo hitrega razvoja Kitajske oziroma uspeha socialistične države. »Kitajska ne bo kopirala zahodnega modela. Zahod pa se mora znebiti nezavednega verjetja v večvrednost svoje civilizacije in se odreči predsodkom in strahovom glede Kitajske,« je povedal prvi kitajski diplomat.