Brez žuganja Izraelu s sankcijami

Bruselj – Načrti nove izraelske vlade, da bo anektirala dele Zahodnega brega, postavljajo Evropsko unijo v težek položaj, saj bi morala sprejeti jasno in enotno stališče.

Različnost mnenj se je pokazala že na zasedanju zunanjih ministrov EU konec tedna, ko je manjša skupina držav članic odločno nasprotovala ostrejšemu jeziku glede odziva v primeru aneksije. Unija tradicionalno zagovarja stališče rešitve z dvema državama, ki bi temeljila na razmejitvi pred šestdnevno vojno leta 1967, ko je Izrael med drugim zasedel vzhodni Jeruzalem in Zahodni breg.

Sklicujoč se na mednarodno pravo in resolucije varnostnega sveta Združenih narodov ne priznava izraelske suverenosti nad Zahodnim bregom.Svarijo, da bi bila aneksija resna kršitev mednarodnega prava.

 

Del članic proti omenjanju sankcij

V novih okoliščinah se Uniji ni uspelo uskladiti o skupni izjavi o Izraelu. Temu, da bi uvedla sankcije v primeru aneksije, so se po neuradnih informacijah najbolj odločno uprle Avstrija, Češka in Madžarska. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pravi, da si bodo prizadevali za zaustavitev takšnih prizadevanj.

»Kot vedno razmišljamo, kaj lahko geopolitična sila, kot je EU, naredi z uporabo svojih zmogljivosti,« je povedal po zasedanju ministrov. Priznal je sicer, da so bili na mizi različni predlogi z različnimi pristopi.

Med članicami EU sicer prevladujejo zmernejši toni, češ da Izrael sploh še ni začel uresničevati svojih napovedi. Logika Bruslja je, da bi morali preprečiti tako enostransko delovanje kot kršitve mednarodnega prava. Napovedujejo okrepljeno delovanje z akterji na Bližnjem vzhodu in tudi preprečevanje enostranskih dejanj. Aneksija dela zasedenih ozemelj bi se gotovo štela mednje.

Podlaga za nove izraelske načrte je predlog predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki bi Palestincem pod določenimi pogoji sicer zagotovil državo, a po drugi strani bi del Zahodnega brega pripadel Izraelu.

Kot ruska aneksija Krima?

Za nekaj razprav je poskrbel starosta med vodji diplomacij, luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, ki je v izjavi za DPA izraelske načrte primerjal z rusko aneksijo Krima leta 2014. Kdor si priključi ozemlje, ki mu ne pripada, krši mednarodno pravo, je pojasnjeval. Unija je sicer sprejela kopico gospodarskih in drugih ukrepov proti vpletenim v aneksijo Krima.

Borrella Asselbornove izjave niso navdušile, češ, primerjave včasih ne prinesejo veliko logike. Dodal je, da je bil Krim del suverene države, ki je v Združenih narodih, in da je treba mednarodno pravo spoštovati povsod.

Slovenija je v času zunanjega ministra Karla Erjavca v bruseljskih razpravah izstopala z napovedmi priznanja Palestine.