Brazilski staroselci protestirajo za pravico do svoje zemlje

V glavnem mestu Brazilije se je na desetdnevnem protestnem taboru zbralo približno 7000 ljudi iz 200 od 305 brazilskih plemen, da bi pritisnili na kongres, naj ne sprejme zakonodaje, ki jo je predlagal skrajnodesničarski predsednik Jair Bolsonaro, ki si želi odprtje staroselskih zaščitenih ozemelj za komercialno rudarstvo in kmetijstvo.

»Ne bomo se umaknili,« je dejala Sonia Guajajara, vodja glavne krovne organizacije staroselcev v državi, Združenja domorodnih ljudstev (APIB), ki zastopa večino od 900.000 brazilskih staroselcev.

Bojevniki v pernatih naglavnih pokrivalih in telesi, pobarvanimi s črnimi in rdečimi barvami, pridelanimi iz semen amazonskih sadežev, so plesali in prepevali obredne pesmi, ko so postavljali šotore na travnati esplanadi poleg vladnih ministrstev v središču Brasilie.

Bolsonaro je dejal, da imajo avtohtoni prebivalci preveč zemlje, kar zavira razvoj države, in obljubil, da ne bo priznal niti centimetra več rezervatnih zemljišč. Okoljevarstveniki pravijo, da rezervati varujejo deževni gozd pred uničenjem.

Guajajara je na novinarski konferenci dejala, da je 13 odstotkov ozemlja Brazilije zaščitenih rezervatnih zemljišč avtohtonih prebivalcev, od tega 98 odstotkov na območju Amazonije. Vendar se 400 domorodnih skupnosti še vedno bori za priznanje svojih prednikov. APIB bo na letošnjih splošnih volitvah vodil kampanjo za izvolitev več domorodcev v kongres.

»Trenutno je v kongresu le ena predstavnica avtohtonih prebivalcev, in sicer kongresnica Joênia Wapixana, zaradi česar se mora povečati število naših glasov v kongresu,« je dejala Guajajara, zato bo kandidirala za levičarsko stranko PSOL, ki zastopa São Paulo, največje brazilsko mesto.

Predlog zakona št. 191 v spodnjem domu kongresa pospešeno obravnavajo zakonodajalci, povezani z vlado, ki trdijo, da je potreben za pridobivanje pepelike za gnojilo za brazilske žitne pridelke, ki so odvisni od uvoza, prekinjenega zaradi vojne v Ukrajini.

Zakonodaja, ki jo podpira močan kmetijski lobi, bi omogočila tudi gradnjo hidroelektrarn na zemljiščih avtohtonih prebivalcev.