Brazilski Indijanci želijo zaščititi amazonski pragozd

V glavnem mestu Brazilije približno 2000 zastopnikov različnih brazilskih staroselskih plemen sodeluje v protestih med tednom mobilizacije staroselskega prebivalstva, na katerih si prizadevajo z vlado rešiti pogajanja o ozemeljskih pravicah ter zaščiti amazonskega pragozda.

Nekateri brazilski politiki krivijo nelegalno izsekavanje, a tudi povsem legalni načrti novega predsednika Bolsonara ne obetajo boljših časov. Znanstveniki opozarjajo, da ogroža obstoj tropskega pragozda in s tem vsega sveta.



Amazonski pragozd imenujejo tudi pljuča sveta. Na leto zajame dve milijardi ton ogljikovega dioksida in sprosti okoli 20 odstotkov vsega svetovnega kisika. Je tudi proizvajalec vlage oziroma dežja, s čimer pomembno vpliva na vreme po svetu. Njegovo uničevanje pomeni grožnjo celotnemu človeštvu.

Najnovejši podatki o obsegu izsekavanja bi nas morali zato še toliko bolj skrbeti. Od avgusta 2017 do julija 2018 so uničili 7900 kvadratnih kilometrov amazonskega pragozda, kar je enako 40 odstotkom površine Slovenije. To je tudi najobsežnejše izsekavanje v zadnjih desetih letih, poroča BBC.



Novoizvoljeni brazilski predsednik Bolsonaro je že nekaj ur po prevzemu funkcije z izvršnim ukazom prenesel regulacijo in ustanavljanje novih rezervatov za staroselska ljudstva na kmetijsko ministrstvo, ki pa ga nadzira močan kmetijski lobi. Napovedal je tudi, da bo pospešil sekanje dreves amazonskega pragozda za zemljišča, ki bodo uporabljena kot pašniki ali njive za sojo. Obljublja odpravo oziroma rahljanje regulacij, ki ščitijo ta največji pragozd na svetu, ter napovedal manjšanje vpliva agencije za okolje. 

Ukrep je povzročil veliko ogorčenje voditeljev domorodnih ljudstev, ki opozarjajo, da odločitev ogroža njihove rezervate, ki obsegajo okoli 13 odstotkov brazilskega ozemlja, saj so prav staroselska ljudstva največji zaščitniki in skrbniki amazonskega pragozda.