Slovensko veleposlaništvo odsvetuje nenujna potovanja v Brasilio

Brazilska policija je nekaj ur po tem, ko so privrženci bivšega predsednika Jairja Bolsonara napadli in zavzeli med drugim kongres, vrhovno sodišče in sedež vlade, ponovno vzpostavila nadzor, poroča AFP. To so potrdili tudi drugi mediji, med drugim CNN, ki poroča o uvodoma najmanj 170 aretiranih. Napad v slogu privržencev bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so 6. januarja 2021 napadli zvezni kongres, so obsodili po vsem svetu.

Vdor v kongres je spremenil ZDA

Ameriški predsednik Joe Biden je tvitnil, da obsoja napad na demokracijo in miren prenos oblasti v Braziliji. »Brazilske demokratične ustanove imajo našo polno podporo, volje brazilskih volivcev pa se ne sme spodkopavati,« je tvitnil Biden. Sekretariat nacionalnega kongresa je sporočil, da je policija iz zgradbe odstranila vse vsiljivce. Po navedbah policije bodo prijeti v stavbi nacionalnega kongresa med drugim odgovarjali za poskus državnega udara, nezakonit vstop v javno ustanovo in uničenje javne lastnine.

Lula razglasil izredne razmere

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki je lani v drugem krogu volitev premagal Bolsonara, je zaradi izgredov v prestolnici razglasil izredne razmere, ki bodo trajale najmanj do konca januarja ali do preklica. Zagotovil je, da bodo »vandale« polovili in odkrili, kdo stoji za njimi. 

Lula da Silva v času napada ni bil v Brasílii, ampak je bil v mestu na jugovzhodu države Araraquara, ki so ga prizadele hude poplave. V nagovoru je za kaos okrivil Bolsonara in obljubil, da bo »vsakdo, ki je vpleten, tudi kaznovan«. Vse udeležene v napadih je oklical za »vandale, neofašiste in fanatike« in ukazal zvezno intervencijo v prestolnici, s čimer je policijo postavil pod nadzor centralne vlade, poroča Guardian. Dejal je, da kaj podobnega v zgodovini države še niso videli.  Lula je že obiskal prizorišče napada.

Bolsonardo zavrnil obtožbe, da je spodbudil napade

Bolsonaro, ki je pred primopredajo odletel na Florido, se je na nemire odzval prek Twitterja, kjer je obsodil plenjenje in vdore v javne zgradbe. Bolsonaro, ki javno nikoli ni neposredno priznal poraza na oktobrskih volitvah, je ob tem zavrnil obtožbe Lule, da je spodbudil napade. Obenem je branil pravico ljudi do mirnih protestov.

Velike skrivnosti pri tem ni, saj Bolsonarovi privrženci vse od konca drugega kroga volitev pa tudi pred tem protestirajo in trdijo, da je Bolsonaro izgubil zaradi prevar. Tako kot Trumpovi privrženci v ZDA tudi brazilski uporniki niso ponudili nobenih dokazov o prevarah. Bolsonaro poraza še ni priznal, dva dni pred inavguracijo Lule da Silve pa je odpotoval na Florido. Tam v Mar-a-Lagu živi Trump.

Po navedbah policije bodo prijeti v stavbi nacionalnega kongresa med drugim odgovarjali za poskus državnega udara, nezakonit vstop v javno ustanovo in uničenje javne lastnine. FOTO: Stringer/Reuters

Guverner zveznega okrožja Ibaneis Rocha je po napadu privržencev poraženega Bolsonara odpustil vodjo varnostne službe v prestolnici Andersona Torresa. Ta je podpornik Bolsonara, Rocha pa ga je po volitvah obdržal na položaju. »Odločil sem se, da ga razrešim, hkrati pa sem na ulice poslal vse varnostne sile, da aretirajo in kaznujejo odgovorne,« je zapisal Rocha. Vodja Lulove vladajoče Delavske stranke (PT) je pa je delno odgovornost za napad pripisala Rochi. »Vlada zveznega okrožja je bila neodgovorna,« je sporočila Gleisi Hoffmann.

»To je zločin proti demokraciji, proti volji volivcev in za druge interese. Za vse, kar se dogaja, sta odgovorna guverner in njegov varnostni minister, ki je podpornik Bolsonara,« je dodala.

Napad se je zgodil teden dni po inavguraciji, vendar je varnostne sile ujel na levi nogi. »Jaz bi temu rekel nesposobnost, nepripravljenost ali celo zloba s strani tistih, ki so odgovorni za javno varnost v zveznem območju. To ni prvič,« je po poročanju brazilskih medijev dejal Lula in napovedal kaznovanje odgovornih. Po uvodnih ocenah brazilskih medijev se je napada na javne ustanove udeležilo okrog 5000 ljudi, kar pomeni, da se bodo aretacije vrstile še nekaj časa.

Bolsonaro je trdil, da volilni stroji v drugem krogu volitev niso delovali, kot bi morali, in je od sodišča, pristojnega za volitve, zahteval razveljavitev izidov.

Predsednik vrhovnega volilnega sodišča Alexandre De Moraes je Bolsonarovo zahtevo zavrnil kot nezakonito in noro ter zagotovil, da je bilo mogoče vse elektronske glasovnice jasno, varno in celovito identificirati. Za Bolsonarove privržence to ni bilo dovolj in so še naprej protestirali ter zahtevali posredovanje vojske.

FOTO: Ueslei Marcelino/Reuters

Iz sveta obsodbe nasilja v Braziliji kot napada na demokracijo

Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji. V ZDA, EU, Rusiji in na Kitajskem v izgredih med drugim vidijo napad na demokracijo in izražajo podporo predsedniku Luizu Inaciu Luli da Silvi.

Dogajanje v Braziliji, kjer so bili tarča napada tako kongres, predsedniška palača kot vrhovno sodišče, je kot napad na demokracijo najostreje obsodil celoten vrh EU. »To je velika skrb za nas, branilce demokracije,« je danes tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in izrazila polno podporo predsedniku Luli da Silvi, ki je bil »izvoljen svobodno in pošteno«.

S podobnimi besedami se je že v nedeljo odzval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, obsodbe se vrstijo tudi iz vrst voditeljev članic Evropske unije.

Da ostro nasprotujejo nasilnemu napadu na vladne stavbe v brazilski prestolnici, je danes sporočilo tudi kitajsko zunanje ministrstvo. Peking podpira ukrepe, ki jih je »z namenom pomiritve razmer, ponovne vzpostavitve družbenega redu in zaščite nacionalne stabilnosti sprejela brazilska vlada«, so še sporočili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Nasilje obsodila tudi Rusija

Nasilje so obsodili tudi v Moskvi. »Najostreje obsojamo dejanja izgrednikov in absolutno podpiramo brazilskega predsednika Lulo da Silvo,« je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da podpirajo ukrepe predsednika za ponovno vzpostavitev zakona in reda.

Papež Frančišek je medtem v novoletnem nagovoru veleposlanikom omenil »slabljenje demokracije« v več državah Amerik, kjer da so politične krize »polne napetosti in oblik nasilja, ki zaostrujejo družbene konflikte«. Vse večja politična in družbena polarizacija ne pripomore k reševanju težav državljanov, je dejal in posebej izpostavil zadnje dogajanje v Braziliji.

Slovensko zunanje ministrstvo obsoja nasilje 

Ministrstvo za zunanje zadeve se je pridružilo številnim mednarodnim obsodbam nedeljskih izgredov privržencev nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara v prestolnici Brasília. Izgrede so na Mladiki označili za nesprejemljive, veleposlaništvo Slovenije v Braziliji pa za zdaj odsvetuje vsa nenujna potovanja v brazilsko prestolnico.

»Z zaskrbljenostjo spremljamo izbruhe nasilja v Brasílii in jih močno obsojamo. Podpiramo demokratično izvoljene brazilske institucije in predsednika Luisa Inácia Lulo da Silvo,« je na twitterju zapisalo zunanje ministrstvo in dodalo, da ostajajo v stiku s slovenskim veleposlaništvom v Braziliji.

Na izgrede se je odzval tudi slovenski veleposlanik v Braziliji Gorazd Renčelj, ki je prav tako obsodil nasilje v državi in ga označil za nesprejemljiv način izražanja političnih razlik in nasprotovanj. »Razreševati jih je treba v okvirih in s spoštovanjem do demokratičnih institucij. Te so v Braziliji robustne ter uživajo polno podporo Slovenije,« je še dodal.

Zaradi poslabšanih varnostnih razmer veleposlaništvo slovenskim državljanom odsvetuje vsa nenujna potovanja v Brasílio. »Če se že nahajate v brazilski prestolnici, pa se izogibajte množicam in sledite usmeritvam lokalnih oblasti,« so opozorili z veleposlaništva. Slovenija se je odzvala po tem, ko so nezadovoljni privrženci Bolsonara, ki ne priznavajo izida lanskih predsedniških volitev, v nedeljo napadli več uradnih poslopij v prestolnici, med njimi kongres, vrhovno sodišče in sedež vlade.