Vatikanski božič v znamenju miru, ki ga ni

Trg svetega Petra v Rimu je posebno lepo okrašen, nove so luči, ki osvetljujejo kipe, novi so vodnjaki, vodne hišice, ki bodo skrbele za vernike med jubilejnim letom 2025. Papež bo jubilejna vrata v baziliko odprl danes, nocoj bo na Trgu svetega Petra spregovoril o miru, ki ga ni. Njegovi diplomati se za obzidjem pogovarjajo z Ukrajinci in Rusi. Pretekle dni, tudi v nedeljo, se je Bergoglio držal zapečka, v kapeli pri sveti Marti je naredil vse, da se ne bi spet prehladil.

Papež je mrtev, živel papež

Letošnje praznovanje božičnih praznikov je v lepo okrašenem Vatikanu v znamenju miru, prizadevanj za mir, ki ga ni videti in je ogrožen kot že dolgo ne. Papež Frančišek zadnje čase vsak trenutek spregovori prav o miru in prizadevanjih za mir, vsak dan bolj odločno obsoja zločine nad civilisti v Palestini. Skrbi ga, da svet drvi v vojno.

Brez velike reklame so v cerkveni državi zadnje dni gostili metropolita Antonija, šefa za zunanje zadeve moskovskega patriarhata, skoraj hkrati je bil na obzidjem metropolit Epifanij, ki vodi Ukrajinsko pravoslavno cerkev. Govorili so o miru, objavili pa ničesar, izidov torej še ni.

Novi kardinali, nova ravnotežja, nov papamobil

V Vatikanu menijo, da je mirovna akcija madžarskega predsednika Viktorja Orbána propadla, nobenih sadov ni bilo. Zdaj spet obujajo ponudbo, da lahko papeška diplomacija vstopi kot posrednica, kar ni novo, ni pa bilo sprejeto. Pogovore z Rusi in Ukrajinci vodi državni tajnik kardinal Pietro Parolin, ki ga zadnje dni vse glasneje omenjajo tudi kot prihodnjega papeža.

Papež Frančišek bo, tako napovedujejo, danes pri polnočnici govoril predvsem o miru in otrocih, ki so na vseh vojnih območjih najbolj tragične žrtve. Tudi jutri, na božični dan, bo v nagovoru »mestu in svetu« spregovoril o miru, o iskanju poti za končanje vojn.

FOTO: Remo Casilli/Reuters

Jubilej 2025

Hkrati z božičem se v Rimu začenja sveto jubilejno leto, ko se v prestolnici katolištva zbere največ vernikov, rimske civilne oblasti pa že pred tem poskrbijo, da je mesto spet urejeno, da so ceste popravljene in da vse deluje, kakor vsekakor ni po zadnjem jubileju pred četrt stoletja. Civilni Rim plača tudi stroške.

Jubilej, sobotno leto odpustkov, je stara judovska navada odpuščanja grehov in dolgov, ki jo je leta 1300 papež Bonifacij vpeljal med krščanske običaje. Predvideno je bilo, da bodo praznovali vsako stoletje. Leta 1342 je papež Klement zapovedal, naj bo jubilej vsakega pol stoletja, potem so gmotne potrebe narekovale pogostejša praznovanja. Naslednji jubilej bo leta 2033, ko bo obletnica Kristusove smrti.

Poleg prizadevanj za mir na svetu bo tokratno jubilejno leto, skladno z davno judovsko tradicijo, poudarjalo odpuščanje dolgov. To je v globalnih razmerah namenjeno predvsem kot poziv bogatim državam, ki naj se zavedajo, da revni nikoli ne bodo zmogli odplačati vsega dolga. Tudi če bi jim odpisali vse dolgove, jim ne bi povrnili vsega, kar so jim vzeli v stoletjih kolonializma in pokristjanjevanja.

FOTO: Guglielmo Mangiapane/Reuters

Pri oseminosemdesetih še poln načrtov

Frančišek je pred dnevi praznoval 88. rojstni dan. Paziti morajo nanj, tudi njegove dejavnosti prilagajajo letom in zdravju. Utišati poskušajo vse glasnejše govorice o njegovem morebitnem nasledniku. Vsak dan se pojavijo nove govorice, ki se zdijo kot nekakšne ankete, kaj meni vatikanska elita o predlaganih imenih papeških kandidatov. Kardinalov za volivce imajo po nedavnem konzistoriju dovolj, dovolj je menda tudi kandidatov, ki jim rečejo »papabili«, tisti, ki bi lahko bili papeži.

Pravkar začeto jubilejno leto Katoliške cerkve poudarjajo kot papeževo pomembno akcijo, ne kot njegov zadnji podvig, kakor bi radi prikazali v nasprotnem, konservativnem taboru, ki se vneto pripravlja na prevzem oblasti po Bergogliu.