Bosna v objemu najbolj umazane predvolilne kampanje doslej

Prizadevanja EU in ZDA, da bi se v BiH dogovorili o volilnem zakonu, v letu dni niso dala rezultatov. To področje lahko regulira centralna volilna komisija, druga možnost pa je, da se politični subjekti dogovorijo po volitvah. Vsi drugi scenariji vodijo v veliko krizo.

Ustavno sodišče BiH je leta 2016 razveljavilo določila volilnega zakona o načinu posrednih volitev poslancev iz skupščin desetih kantonov v dom naroda parlamenta Federacije BiH, to je zgornji dom parlamentarne skupščine BiH, ki predstavlja konstitutivne narode – Srbe, Hrvate in Bošnjake – ter klub ostalih. Iz njega posredno volijo poslance v dom narodov parlamenta BiH. Oba parlamenta sta sestavljena še iz predstavniškega oziroma spodnjega doma, ki predstavljata vse državljane federacije oziroma državljane BiH. V Republiki Srbski izbere predstavnike v dom narodov na državni ravni narodna skupščina. Odločitev ustavnega sodišča je posledica pritožbe nekdanjega predsednika spodnjega doma parlamenta BiH Boža Ljubića, ki je zdaj saborski poslanec hrvaške diaspore.

Hrvate volijo Bošnjaki

Kamen spotike je različno tolmačenje odločitve ustavnega sodišča. Prvak HDZ BiH in hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović je zatrdil, da se sodba nanaša tako na federalni dom narodov kot na predsedstvo, Bošnjaki pa temu oporekajo. Na volitvah 7. oktobra bodo volivci izbirali tudi tri člane predsedstva BiH. V ozadju je Čovićev strah, da ga bo v volilni tekmi za ta položaj premagal predsednik Demokratske fronte Željko Komšić.

Nihče v BiH ne ve, kaj bi rad dosegel Čović. Če mu je trn v peti predvsem Komšić, bi se lahko ob morebitni zmagi na volitvah za predsedstvo BiH odrekel zahtevi, da je treba tudi v primeru predsedstva uveljaviti sodbo ustavnega sodišča. Če je njegov cilj povzročiti veliko krizo, bo imel tesnega zaveznika v predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, ki si prizadeva dokazati, da BiH ne deluje.

Ob morebitnem izbruhu krize je velika verjetnost, da bo mednarodna skupnost pritisnila na Bošnjake, naj popustijo v svojih stališčih. To se ne bi zgodilo prvič. Krizo lahko povzroči tudi centralna volilna komisija, v kateri od leta 2002 ni več tujcev, tako da imajo Hrvati in Srbi v njej zaradi nacionalnega ključa večino. Če bo komisija, katere člani v javnosti veljajo za eksponente političnih strank, vzela regulacijo volilnega zakona v svoje roke, lahko Hrvati in Srbi preglasujejo Bošnjake, Čović pa bi dobil vse, kar je hotel doseči.

Če bo izbrisala pravilo, po katerem ima vsak kanton svojega predstavnika v federalnem domu narodov, bo imela v njem večino HDZ BiH oziroma Hrvati iz Hercegovine. Čeprav to ni najboljša ideja, je takšen scenarij verjetnejši od dogovora političnih subjektov po volitvah. Zanj bi imeli na voljo največ 30 dni, ker bi ga morali sprejeti prej, kot bi poslanci prevzeli svoje mandate.

Večina hrvaških političnih predstavnikov v BiH vztraja pri nacionalnem ključu za izbiro kandidatov za državno oblast, bošnjaška stran pa zagovarja državljansko opcijo. Predstavniki hrvaških strank v BiH na čelu s HDZ BiH, ki so zbrane v nadstrankarski organizaciji hrvaški narodni sabor, poudarjajo, da so Hrvati konstitutivni narod v BiH, ki ima pravico do svobodne izbire svojih legitimnih političnih predstavnikov za tista telesa oblasti, ki so z ustavo namenjena predstavljanju konstitutivnih narodov. Zato nočejo, da bi Bošnjaki, ki so večinski konstitutivni narod v Federaciji BiH, izbirali hrvaške predstavnike. Po njihovem je državljanska opcija izgovor za poskus bošnjaškega unitarizma.

Boj z mlini na veter

Postavlja se tudi vprašanje, v kolikšni meri bodo državljani BiH izkoristili pravico do izbire predstavnikov v institucijah oblasti. Volilna udeležba od leta 1996 nenehno pada. V zadnjih treh volilnih ciklih je bila približno 55-odstotna. Volivcev je čedalje manj zaradi nezaupanja ljudi v instrumente oblasti, neustreznega odnosa izbranih funkcionarjev do socialnega položaja različnih družbenih slojev in slabega gospodarskega položaja. To je le nekaj razlogov za to, da državljani BiH bojkotirajo volitve.

Po njihovem z glasovanjem ne morejo veliko spremeniti, ker ne morejo premagati administracije na nobeni ravni, saj glasovalni stroj vodilnih političnih strank noče sprememb v entitetah, kantonih, občinah, javnih podjetjih, ustanovah in zavodih. Ljudje so tudi ogorčeni, ker pravna država ne deluje, politika pa je sama sebi namen ali v službi ozkih strankarskih interesov. Posledica bojkota je, da o volilnih rezultatih odločajo volivci, ki se ne udeležujejo volitev.

Volilno pravico ima okoli 3,3 milijona registriranih volivcev. Za 518 položajev se poteguje približno 7500 kandidatov iz 53 strank in 36 koalicij ter 34 neodvisnih kandidatov. Na volitvah bodo volivci poleg treh članov predsedstva BiH izbirali poslance spodnjega doma parlamenta BiH. V Federaciji BiH bodo volili tudi 98 poslancev spodnjega doma parlamenta bošnjaško-hrvaške entitete in deset kantonalnih skupščin. V Republiki Srbski bodo ob 83-članskem parlamentu volili tudi predsednika in dva podpredsednika srbske entitete. Kot kaže, bo BiH v objemu najbolj umazane predvolilne kampanje doslej.