Bosna ne najde poti iz političnega močvirja

Bosna se še dolgo ne bo izvlekla iz političnega močvirja.­ Obisk kolektivnega šefa BiH v Bruslju se je končal s praznimi obljubami.­ ­Člani predsedstva BiH prisegajo,­ da so vsi politični akterji za evropsko pot, čeprav BiH ni ­izpolnila osnovnih pogojev za pridobitev statusa kandidatke.

Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je v Bruslju poudaril, da si s hrvaškim in bošnjaškim kolegom, Željkom Komšićem in Šefikom Džaferovićem, prizadevajo preprečiti, da bi ozki strankarski interesi zavirali evropsko perspektivo BiH. S tem ciljem naj bi tudi aktiviranje akcijskega načrta za članstvo v Natu počakalo na boljše čase.

Ustavno sodišče na ledu

Zagata je v tem, da izvršna oblast še ni posredovala evropski komisiji dodatnih odgovorov na 655 vprašanj, čeprav je rok potekel konec decembra. BiH še naprej krši tudi evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker ne spoštuje odločitve evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Sejdić-Finci in Zornić, Pilav in Šlaku.

V državi vzbuja skrb tudi nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča. Na ledu je kar 13 odločitev ustavnega sodišča BiH, 28 ustavnih odločitev v Federaciji BiH in sedem ustavnih odločitev v Republiki Srbski. V Mostarju že tri volilne sezone zapored ni bilo lokalnih volitev. V BiH po lanskih parlamentarnih volitvah še niso konstituirali sveta ministrov in drugih organov oblasti.

Da je predsedstvo BiH prišlo v Bruselj praznih rok, kaže tudi to, da trojice ni sprejel predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini pričakuje napredek BiH do konca leta, evropski komisar za širitev Johannes Hahn in predsednik evropskega sveta Donald Tusk pa sta se po srečanju zavila v molk. Dodik, Komšić in Džaferović zaman navijajo za to, da bi BiH še letos dobila status kandidatke.

Brezzobi tiger

Mednarodna skupnost je pred desetimi leti spremenila pristop v BiH. Namesto da bi vztrajala pri doslednem izvajanju bonskih pooblastil visokega predstavnika za BiH (OHR), je stavila na odgovorno ravnanje domačih političnih akterjev. Posledica je bila, da je OHR postal brezzobi tiger, prostor pa so zapolnili destruktivni politiki, ki blokirajo napredek BiH. Mednarodna skupnost ohranja OHR, ker se zaveda, da se Rusija ne bi strinjala z njegovo oživitvijo, če bi ga ukinili.

Bonska pooblastila ostajajo v igri. Nemara jih bo treba potegniti iz predala, nihče pa se ta hip ne zavzema za protektoratsko uprav­ljanje države, ki je mednarodno priznana in suverena. Sredstva za financiranje OHR, ki zaposluje blizu sto ljudi, dodeljuje svet za implementacijo miru (PIC), proračun za lani in letos pa znaša 5,3 milijona evrov. Več kot polovico sredstev prispeva EU, sledijo ZDA, Japonska, Kanada in Rusija.

Na rusko pobudo je PIC na izredni seji razpravljal o napovedi Stranke demokratske akcije (SDA), da bo od ustavnega sodišča BiH zahtevala, naj prouči naziv ­Republika Srbska. Prvak SDA Bakir Izetbegović je pojasnil, da so se odločili za ta korak, ker so Bošnjaki in Hrvati v srbski entiteti držav­ljani četrtega razreda. Upravni odbor PIC je ocenil, da je pobuda SDA kontraproduktivna in neodgovorna, ker povzroča nezaupanje med konstitutivnimi narodi, ter v nasprotju z ustavo BiH in daytonskim sporazumom. Ruski veleposlanik Peter Ivancov je v ločenem mnenju poudaril, da je to grožnja stabilnosti v državi in blokada oblikovanju oblasti na vseh ravneh.