New York – Zagovorniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa poskušajo zmanjšati pomen še neobjavljene knjige njegovega nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost.

V njej John Bolton potrjuje zadrževanje vojaške pomoči v Ukrajini kot pritisk na Kijev za preiskavo nekdanjega demokratskega podpredsednika Joeja Bidna. Gre za bistveni del obtožnice za Trumpovo razrešitev, zanikanje »nekaj za nekaj« pa je prav tako bistveni del predsednikove obrambe.

Na drugi dan obrambe predsednika Trumpa na procesu v ameriškem senatu je sinoči uvodno besedo dobil nekdanji preiskovalec razreševanja demokratskega predsednika Billa Clintona Ken Starr z argumentom, da bi morali ustavne tožbe prihraniti za resnično kriminalne primere v Beli hiši ali vsaj nadstrankarsko soglasje o procesu proti predsedniku države.



»Tako kot vojna je tudi razreševanje predsednika pekel!« je Starr poudarjal, da je prav v redkosti takšnih procesov videl razlike med ameriškim in britanskim političnim sistemom, saj je v zadnjem predsednik vlade veliko bolj odvisen od parlamenta.



Harvardski profesor ustavnega prava Alan Derschowitz je soglašal z oceno, da so obtožbe proti predsedniku napačne in nevarne, zloraba oblasti in oviranje preiskave pa ne sodita med pogoje ustanovnih očetov ZDA za razrešitev predsednika. Derschowitz je na zadnjih volitvah volil Hillary Clinton, a je vseeno poudaril, da so predajo dokumentov kongresu zavračali že George Washington, Thomas Jefferson, Abraham Lincoln in drugi, po sedanjih demokratskih kriterijih pa bi lahko ustavno tožbo sprožili proti vsem sodobnim predsednikom od Ronalda Reagana naprej.

V ZDA so zakonodajna, izvršilna in sodna oblast enakovredne, predsednik pa ima zelo velike pristojnosti, so Trumpovi zagovorniki poudarjali prepričanje, da je bil tudi njegov pogovor z ukrajinskim predsednikom v njihovih okvirjih. Moti jih obračunavanje s Trumpom komaj devet mesecev pred volitvami, da bi pozornost javnosti od knjige Johna Boltona obrnili k svojim obtožbam, pa so se lotili še delovanja sedanjega demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna in njegovega sina v Ukrajini.



Nekdanja floridska tožilka Pam Bondi je navedla, da je Hunter Biden dobro plačani položaj v upravnem odboru Burisme dobil le mesec dni po britanski sprožitvi preiskave proti največjemu ukrajinskemu zasebnemu proizvajalcu zemeljskega plina, njegov oče podpredsednik pa je dosegel odpoklic kijevskega tožilca, ki je preiskoval podjetje nekdanjega ministra v proruski ukrajinski vladi Mikole Zločevskega. Na začetku je bil v poslu s Hunterjem Bidnom tudi pastorek nekdanjega ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, a se je Chris Heinz zaradi resnih pomislekov kmalu umaknil iz njega.

Predsednikovi zagovorniki celo menijo, da bi morali preiskovati prejšnjega demokratskega predsednika Baracka Obamo, ki je leta 2012 Rusiji razvpito obljubil večjo fleksibilnost po volitvah. Poudarili so tudi, da je šele Trump Ukrajini zagotovil vojaško pomoč s protitankovskimi raketami vred, Obama je v strahu pred še večjo rusko jezo napadeni državi pošiljal odeje. Tako kot Ken Starr z Monico Lewinsky pa je tudi Bondijeva nekoč vzbujala pozornost z nepripravljenostjo na pridružitev tožbe študentov proti Trump University.



In tudi sicer je zdaj največ pozornosti ameriške javnosti usmerjene k Johnu Boltonu in njegovi za marec načrtovani knjigi. Starr je demokratom priporočil, naj se za njegovo pričanje obrnejo na sodišče, hitrejšo pot do tega pa bi vendarle lahko zagotovili omahujoči republikanski senatorji.

Bela hiša Boltona obtožuje, da želi samo bolje prodajati svojo knjigo, a nekdanji veleposlanik ZDA pri Združenih narodih v njej izraža tudi zaskrbljenost zaradi Trumpovih političnih daril diktatorjem Turčije, Kitajske in nekaterih drugih držav. Nekateri republikanski senatorji kljub temu že predlagajo priče v slogu »eden za enega«: če bi demokrati dobili Boltona, bi sami želeli zaslišati Hunterja Bidna.