Odprti Balkan se zdi vprašljiv, ker se ji je pridružila samo polovica držav.
Galerija
Srbski predsednik Aleksandar Vučić (levo), makedonski predsednik vlade Zoran Zaev (v sredini) in njegov albanski kolega Edi Rama so do leta 2019 ustanovljeno pobudo »mini schengen« preimenovali v Open Balkan in sklenili tri sporazume. Foto: Ognen Teofilovski/Reuters
V nadaljevanju preberite:
Države na zahodnem Balkanu, ki že predolgo poslušajo prazne obljube o približevanju Evropski uniji, skušajo s povezovanjem in zmanjševanjem omejitev na medsebojnih mejah olajšati življenje in poslovanje v regiji. Pobudi pod imenom Odprti Balkan sta se poleg Srbije priključili še Albanija in Severna Makedonija. Regijsko povezovanje bi bilo zares učinkovito, če bi se pridružile še Bosna in Hercegovina, Črna gora in Kosovo, a te tri države imajo resne pomisleke. Tehtno vprašanje je torej, kakšen smisel sploh ima takšno okrnjeno povezovanje?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji