Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Izrael bombardiral reševalno vozilo, francoski inštitut in tiskovno agencijo

Izrael zavrača pozive k prekinitvi ognja, v izraelskih napadih je bilo v Gazi ubitih že več kot 9000 ljudi.
V izraelskem napadu na konvoj reševalnih vozil pred bolnišnico je bilo ubitih več ljudi, kot je razvidno s fotografij so med ubitimi tudi otroci. FOTO: Momen Al-halabi/AFP
V izraelskem napadu na konvoj reševalnih vozil pred bolnišnico je bilo ubitih več ljudi, kot je razvidno s fotografij so med ubitimi tudi otroci. FOTO: Momen Al-halabi/AFP
Ni. Go., B. T., M. B., STA
3. 11. 2023 | 08:20
3. 11. 2023 | 20:51
19:29

Spremljamo dogajanje v Palestini in Izraelu:

20.35 Izrael bombardiral reševalno vozilo

palestinsko gibanje Hamas je danes sporočilo, da je bil v izraelskem napadu zadet konvoj reševalnih vozil blizu bolnišnice Al Šifa v Gazi in dodalo, da je bilo ubitih več ljudi. Izraelske sile so potrdile, da so izvedle napad samo na eno reševalno vozilo, ki naj bi ga uporabljali pripadniki Hamasa.

Po navedbah Hamasa naj bi izraelske sile napadle konvoj reševalnih vozil, ki je prevažal ranjene iz mesta Gaza proti mejnemu prehodu Rafa. Pri tem naj bi bilo ubitih več ljudi in na desetine ranjenih, navaja francoska tiskovna agencija AFP. O napadu je poročal tudi novinar AFP, ki je na prizorišču poleg poškodovanega reševalnega vozila videl več trupel. Izrael je kmalu po napadu potrdil, da je ciljal reševalno vozilo v bližini bolnišnice in zatrdil, da naj bi ga v času napada uporabljali pripadniki Hamasa.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je izrazil pretresenost ob poročilih o napadu na reševalno vozilo v bližini bolnišnice. »onavljamo, pacienti, zdravstveni delavci, ustanove in reševalna vozila morajo biti ves čas zaščiteni,« je zapisal.

image_alt
V napadu na bolnišnico ubitih 500 ljudi

WHO sicer že dlje časa opozarja na katastrofalne razmere v bolnišnicah v Gazi, ki jim primanjkuje goriva in potrebnih medicinskih pripomočkov. Ministrstvo za zdravje v Gazi pa je v četrtek sporočilo, da v 16 od 35 bolnišnic v enklavi zaradi pomanjkanja goriva ne morejo več zdraviti bolnikov.

V izraelskem obstreljevanju Gaze je bil poškodovan tamkajšnji francoski inštitut, so danes sporočile francoske oblasti in od Izraela zahtevale pojasnila. V obstreljevanju je bil na območju Gaze poškodovan tudi urad francoske tiskovne agencije AFP, pri čemer izraelske sile trdijo, da za napad niso odgovorne. Oba napada nista terjala žrtev.

18.00 ZDA z droni nad Gazo na pomoč Izraelu 

ZDA z neoboroženimi brezpilotnimi letali nad območjem Gaze pomagajo pri iskanju talcev, ki so jih med napadi na Izrael 7. oktobra zajeli pripadniki palestinskega gibanja Hamas, je danes sporočilo ameriško obrambno ministrstvo.

»V podporo prizadevanjem za osvoboditev talcev ZDA izvajajo polete neoboroženih brezpilotnih letal nad Gazo ter svetujejo in pomagajo našemu izraelskemu partnerju pri prizadevanjih za osvoboditev talcev,« je dejal tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder.

ZDA so po napadu Izraelu zagotovile vojaško pomoč in okrepile svoje sile v regiji z dodatnimi vojaškimi ladjami, letali, zračno obrambo in vojaki, ki se v spopade sicer ne vpletajo.

17.30 Netanjahu znova zavrnil pozive k začasni ustavitvi ognja

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je tudi po pozivu ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna za vsaj začasno prekinitev ognja zavrnil vsako možnost a to. V televizijskem nagovoru je zatrdil, da na tako potezo ne bo pristal do takrat, ko bo Hamas izpustil vse zajete talce.

Blinken je po poročanju BBC predlagal »humanitarni premor«, ki bi omogočil dostavo več pomoči v Gazo. Tak premor bi bil tudi »boljše okolje za izpustitev talcev«. Netanjahu je odgovoril, da ne bo pristal na noben dogovor, ki ne bi vključeval vrnitve talcev.

Uradno premirje običajno traja več časa, kar omogoča vpletenim stranem začetek dialoga, humanitarni premor pa lahko traja zgolj nekaj ur.

Izraelski napadi v Gazi rušijo cele četrti. FOTO: Stringer Reuters
Izraelski napadi v Gazi rušijo cele četrti. FOTO: Stringer Reuters

16.12 Svojci žrtev napada Hamasa na Izrael na ICC vložili tožbo zaradi vojnih zločinov

Družine devetih žrtev napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra so danes na Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu vložile tožbo proti Hamasu zaradi suma vojnih zločinov, je sporočil njihov odvetnik. Dodal je, da od ICC zahtevajo pregon Hamasa tudi zaradi genocida in da izda nalog za prijetje njegovih voditeljev.

Po podatkih Izraela je bilo v napadu Hamasa 7. oktobra, ki je sprožil izraelske povračilne napade in zdaj že štiritedensko obleganje območja Gaze, ubitih 1400 Izraelcev. Poleg tega je gibanje takrat za talce zajelo najmanj 242 ljudi.

»Tožba se nanaša na žrtve, ki so bile vse civilisti,« je dejal odvetnik svojcev Francois Zimeray. Dodal je, da se je več žrtev udeležilo festivala elektronske glasbe, ki je potekal blizu meje med Izraelom in Gazo. Tja so po vdoru v Izrael vpadli borci Hamasa in ubili številne udeležence ter jih več zajeli za talce.

»V tožbi je navedeno, da teroristi Hamasa ne zanikajo storjenih zločinov, ki so jih izčrpno dokumentirali in predvajali, in da zato dejstev ni mogoče izpodbijati,« je dejal Zimeray in pojasnil, da je po posvetovanju s pravno ekipo ugotovil, da je obtožba genocida »pravno ustrezna«.

15.04 Izrael na severu v pripravljenosti

V dolgo pričakovanem govoru se je oglasil vodja libanonskega Hezbolaha Hasan Nasrala. Poudaril je, da so za napad 7. oktobra na jug Izraela odgovorni izključno Palestinci, saj za napad ni vedel nihče, ter da je bila to njihova samostojna odločitev. Dodal je, da Izrael s tem, ko potrebuje in sprejema vojaško pomoč, dokazuje svojo šibkost.

Kot je še dejal, jih ameriške vojaške ladje ne skrbijo, pripravljeni so na vse možnosti in da se mogoče zdijo njihove proiranske akcije zmerne, vendar so zelo pomembne. Intenzivnost fronte v Libanonu bo odvisna od dogajanja v Gazi, oziroma, kot je dodal, kdor hoče preprečiti regionalno vojno, mora ustaviti agresijo na Gazo.

BBC poroča še, da je Nasrala v svojem govoro obtožil ZDA, da so odgovorne za vojno v Gazi. Zahvalil se je silam v Jemnu in Iraku, ki jih podpira Iran. Iz Jemna Hutiji vodijo drone nad Izrael, medtem pa iraške šiitske milice napadajo ameriške sile v Iraku in Siriji.

Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala je na velikem zaslonu v predmestju Bejruta nagovoril svoje podpornike na spominski slovesnosti v čast borcem, ubitim v eskalaciji z Izraelom. FOTO: Mohamed Azakir/Reuters
Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala je na velikem zaslonu v predmestju Bejruta nagovoril svoje podpornike na spominski slovesnosti v čast borcem, ubitim v eskalaciji z Izraelom. FOTO: Mohamed Azakir/Reuters

Opozoril je, da več kot dva milijona ljudi v Gazi že 20 let živi v težkih razmerah. »Kar se je zgodilo, pa je bilo potrebno, da se palestinsko vprašanje ponovno postavi na vrh dnevnega reda v mednarodni skupnosti,« je izjavil. Prepričan je, da bi Izrael s pogajanji lahko rešil talce, ki jih zadržuje Hamas.

Prav tako je opozoril na grožnje Izraela na zasedenem Zahodnem bregu in pri tem izpostavil predvsem nove izraelske naselitvene projekte.

Izraelska vojska je pred tem sporočila, da je ob meji z Libanonom na obrambnih položajih in v visoki pripravljenosti. »Libanonskemu narodu sporočajo: ne žrtvujte svoje prihodnosti Hamasu,« so ob tem sporočili.

14.55 ZN zaskrbljeni zaradi vračanja palestinskih delavcev v Gazo

Združeni narodi so danes izrazili zaskrbljenost zaradi vračanja palestinskih delavcev iz Izraela v Gazo. Opozarjajo, da se bodo ti sedaj morali soočiti z nevarnostmi vojne, nekateri pa verjetno več nimajo niti domov, kamor bi se lahko vrnili. ZN so ob tem še izrazili skrb nad dosedanjimi pravno neutemeljenimi pridržanji teh delavcev.

»Delavci morda nimajo domov, kamor bi se lahko vrnili, in se soočajo z resnimi nevarnostmi zaradi nenehnih vojaških spopadov na tem ozemlju,« je na novinarski konferenci v Ženevi povedala tiskovna predstavnica urada ZN za človekove pravice (OHCHR) Elizabeth Throssell.

Palestinski delavci, ki so bili v času Hamasovih napadov v Izraelu, so prispeli na mejni prehod Rafa, da se bodo vrnili v Gazo. FOTO: Ibrahim Abu Mustafa/Reuters
Palestinski delavci, ki so bili v času Hamasovih napadov v Izraelu, so prispeli na mejni prehod Rafa, da se bodo vrnili v Gazo. FOTO: Ibrahim Abu Mustafa/Reuters

Pojasnila je, da so med tistimi, ki jih Izrael vrača v Gazo, večinoma palestinski delavci in pacienti, ki so bili pridržani po napadu palestinskega gibanja Hamas 7. oktobra. »Zelo nas skrbi tudi to, da je bilo po tem, ko je Izrael preklical njihova delovna dovoljenja, v vojaških objektih brez prave pravne podlage pridržanih najmanj 4000 palestinskih delavcev in pacientov,« je še dodala.

Pred začetkom spopadov je sicer na stotine, včasih tudi na tisoče, delavcev dnevno iz Gaze vstopalo v Izrael. Po napadu Hamasa so bili številni ujeti v Izraelu in se niso mogli vrniti v Gazo. Nekatere organizacije za človekove pravice so se nato pritožile na sodišče v Izraelu in opozorile, da je zadrževanje delavcev nezakonito.

Okoli 3200 delavcev naj bi že odpeljali na enega od mejnih prehodov na jugu Gaze. Organizacije za človekove pravice pa sedaj opozarjajo, da vračanje delavcev za mnoge pomeni smrtno obsodbo, poroča katarska televizija Al Jazeera.

14.24 ZN pozivajo k 1,2 milijarde dolarjev pomoči za Gazo in Zahodni breg

Združeni narodi so danes pozvali k nujni pomoči prebivalcem na območju Gaze in Zahodnem bregu. Ocenjujejo, da bodo potrebe po pomoči za približno 2,7 milijona ljudi, kot jih živi v Gazi in na Zahodnem bregu, znašale 1,2 milijarde ameriških dolarjev (1,13 milijarde evrov) do konca tega leta. To je sporoči

»Prvotni poziv, objavljen 12. oktobra, je prosil za 294 milijonov dolarjev (okoli 276 milijonov evrov) za podporo skoraj 1,3 milijona ljudi. Razmere so se od takrat močno poslabšale,« so opozorili pri Uradu za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Poziv k pomoči donatorjev, podrobnosti katerega bo OCHA objavil v prihodnjih dneh, naj bi vseboval »potrebe po hrani, vodi, zdravstveni oskrbi, zatočiščih in drugih prednostnih nalogah po množičnem bombardiranju na območju Gaze«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

14.29 V Gazi umrlo več kot 9000 ljudi

V izraelskem obleganju Gaze, ki se je začelo po napadih palestinskega oboroženega gibanja Hamas 7. oktobra, je po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v Gazi umrlo najmanj 9227 ljudi, od tega 3826 otrok.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja še zlasti na katastrofalne razmere v bolnišnicah v Gazi, ki jim primanjkuje goriva in potrebnih medicinskih pripomočkov.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je v četrtek sporočilo, da 16 od 35 bolnišnic na območju zaradi pomanjkanja goriva ne more več zdraviti bolnikov, preostale pa lahko zagotavljajo le zelo omejeno oskrbo. Gorivo je namreč nujno potrebno za delovanje generatorjev, ki bolnišnicam zagotavljajo elektriko.

14.23 Blinken poudaril pravico Izraela do obrambe, pozval k zaščiti civilistov

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes v Tel Avivu izrazil solidarnost z Izraelom in ponovno poudaril njegovo pravico do samoobrambe po napadih skrajnega palestinskega gibanja Hamas, pri čemer je po njegovem potrebno storiti vse za zaščito civilistov.

Kot je dejal Blinken po srečanju z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom, ZDA stojijo ob strani Izraelu, ki ima pravico in dolžnost, da se brani in zagotovi, da se dogodki 7. oktobra, ko je Hamas izvedel napade na izraelsko ozemlje, nikoli ne ponovijo.

10.46  V Tel Avivu poteka srečanje med Netanjahujem in Blinknom

10.42  Iz Gaze nad Izrael znova poletele rakete

Po približno dvanajsturnem premoru so bili danes z območja Gaze znova izvedeni raketni napadi na Izrael. Poročil o žrtvah in škodi za zdaj ni. Medtem se na petih lokacijah v mestu Gaza in na severu te palestinske enklave nadaljujejo kopenski spopadi med izraelsko vojsko in gibanjem Hamas, poroča britanski BBC.

Opozorilne sirene za raketni napad so se oglasile v večinoma že evakuiranem kraju Kisufim blizu meje med izraelskim ozemljem in Gazo. Za zdaj še ni jasno, ali za izstrelitvijo stoji Hamas. Po podatkih izraelske vojske je sicer nad Izrael od začetka zadnjih sovražnosti poletelo več kot 8000 raket, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Izraelska vojska se proti borcem Hamasa bojuje iz zraka, z morja in po kopnem. Z zračnimi napadi, zlasti v okolici bolnišnice  Kuds, kamor se je zateklo okoli 14.000 ljudi, je nadaljevala tudi v minuli noči. Hamas je medtem v četrtek sporočil, da se proti izraelski vojski bojuje predvsem s protitankovskimi izstrelki.

Izraelske sile sicer nadzorujejo obe glavni cesti v enklavi: glavni izhod na severu in obalno cesto, zaradi česar je izhod iz območja otežen.

9.18 Izrael namerava prekiniti vse stike z Gazo

Izrael bo prekinil vse stike z Gazo in v enklavo vrnil palestinske delavce, ki delajo v Izraelu, je v četrtek pozno zvečer, skoraj štiri tedne po začetku obleganja Gaze, sporočila izraelska vlada. Pred izbruhom spopadov je po podatkih izraelskega organa, pristojnega za palestinske civilne zadeve, v Izraelu uradno delalo približno 18.500 prebivalcev Gaze.

»Izrael prekinja vse stike z Gazo. Palestinskih delavcev iz Gaze ne bo več,« so sporočili iz izraelskega varnostnega kabineta, enako pa je v objavi na družbenem omrežju X zapisal urad premiera Netanjahuja. Ob tem so napovedali, da bodo vse palestinske delavce, ki so bili na dan napada gibanja Hamas na ozemlju Izraela, vrnili v Gazo.

Danes so nato organi na meji med Gazo in Izraelom sporočili, da se je v enklavo že vrnilo na tisoče delavcev. Tudi posnetki AFP so pokazali skupine delavcev, ki so prišli na mejni prehod Karem Abu Salem na jugu Gaze, ki ga običajno uporabljajo le za blago.

Kot so še dodali v kabinetu, so se pristojni odločili, da bodo vsa sredstva, namenjena Gazi, odšteli od sredstev palestinske uprave na Zahodnem bregu, poroča britanski BBC. Izrael v imenu palestinske uprave na zasedenem Zahodnem bregu pobira davke in carine. Vsak mesec nato oblastem na Zahodnem bregu nakaže okoli 160 milijonov dolarjev. Ta izplačila so sicer po ponedeljkovi odločitvi Izraela o začasni zamrznitvi palestinskih sredstev pod vprašajem.

8.08 Blinken znova na Bližnjem vzhodu

Ameriški državni sekretar Antony Blinken bo danes začel drugo bližnjevzhodno turnejo od začetka vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas. V Tel Avivu se bo sešel s člani izraelske vlade ter se seznanil z razmerami na terenu in vojaškimi cilji Izraela. Zatem bo znova obiskal tudi sosednjo Jordanijo.

Po napovedih State Departmenta se bo med drugim srečal z Netanjahujem. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters
Po napovedih State Departmenta se bo med drugim srečal z Netanjahujem. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Po napovedih State Departmenta se bo Blinken med drugim srečal z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem ter se seznanil z najnovejšimi informacijami o vojaških ciljih Izraela in načrtih za njihovo uresničitev.

Pred odhodom na obisk je napovedal, da bo od Izraela zahteval konkretne ukrepe za zmanjšanje škode za civiliste v Gazi. Pričakovati je, da bo sicer tudi ponovil podporo ZDA pravici Izraela do obrambe.

Po pogovorih v Tel Avivu bo Blinken odpotoval v sosednjo Jordanijo. Ta je v sredo sporočila, da v znak protesta proti humanitarni katastrofi na območju Gaze iz Izraela umika svojega veleposlanika.

Po začetku vojne med Izraelom in Hamasom so ZDA v vzhodno Sredozemlje premestile več vojaških ladij in v regijo poslale eskadrilje zračnih sil. Prejšnji teden so nato na območje napotile tudi 900 vojakov.

Po obiskih na Bližnjem vzhodu bo Blinken odpotoval še na Japonsko ter v Južno Korejo in Indijo.

Ob pristanku se je Blinken rokoval z nedavno imenovanim ameriškim veleposlanikom v Izraelu Jacobom J. Lewom. V Tel Aviv sta pripotovala skupaj. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters
Ob pristanku se je Blinken rokoval z nedavno imenovanim ameriškim veleposlanikom v Izraelu Jacobom J. Lewom. V Tel Aviv sta pripotovala skupaj. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

8.06 Politična preigravanja v ameriškem kongresu glede pomoči za Izrael

Predstavniški dom ameriškega kongresa je sinoči potrdil predlog zakona za 14,3 milijarde dolarjev vredno pomoč Izraelu. Že zdaj je sicer jasno, da zakon ne bo sprejet v senatu, kjer imajo večino demokrati. Ti so napovedali pripravo novega predloga, saj trenutni ne vsebuje pomoči za Ukrajino in predvideva zmanjšanje druge proračunske porabe.

Vodja senatne večine Chuck Schumer je dejal, da predlog predstavniškega doma ne bo sprejet, in napovedal boljši predlog, ki ga bodo v senatu pripravili skupaj z republikanci.

Predlog predstavniškega doma med drugim jemlje proračunska sredstva zveznemu davčnemu uradu in socialnim službam, Palestincem pa ne namenja niti centa.

image_alt
Temni oblaki nad Palačo narodov ob Vzhodni reki

Predsednik ZDA Joe Biden je pretekli teden, še preden je predstavniški dom kongresa za svojega predsednika izvolil Mika Johnsona, poslal v kongres predlog izredne porabe za Ukrajino, Izrael, Tajvan in med drugim za zavarovanje južne meje z Mehiko.

Johnson je ob potrditvi predloga povedal, da bodo Izraelu zagotovili pomoč za obrambo in pomagali osvoboditi talce, ki jih je med napadom na izraelskem ozemlju zajel palestinski Hamas. »Obenem pa bomo zmanjšali obseg zvezne vlade in zagotovili odgovorno porabo,« je dejal v kongresu.

Schumer mu je odgovoril, naj se ne norčuje in sprejme resen predlog. »Ta predlog se oddaljuje od normalnega pristopa do nacionalne varnosti in bo imel uničujoče posledice za našo varnost in naša zavezništva,« pa je sporočila Bela hiša.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine