Pet let po »kolapsu našega sveta« končno odpirajo prenovljeno katedralo

Pariz in z njim vsa Francija bosta konec prihodnjega tedna po uspešno izvedenih poletnih olimpijskih igrah dočakala še drugi težko pričakovani vrhunec leta, ne le lokalnega in nacionalnega, ampak tudi globalnega pomena. Po petih letih trdega dela bodo odprli prenovljeno notredamsko katedralo, ki je bila v požaru 15. aprila 2019 hudo poškodovana. Danes si jo je ogledal francoski predsednik Emmanuel Macron.

***

Morda se v Franciji kdo spomni, kje in kako je izvedel za napad na uredništvo satiričnega tednika Charlie-Hebdo, streljanje na koncertu Eagles of Death Metal v koncertni dvorani Bataclan, vsakdo pa skoraj zagotovo ve, kje je bil in kaj je počel, ko je gorela Notre-Dame.

FOTO: Benoit Tessier/Reuters

Prizori katedrale v plamenih so presunili svet, Francija se je zavila v žalovanje. Emmanuel Macron je napovedal, da jo bodo obnovili in bo še lepša kot prej, ter za to določil rok petih let. Požar na tako simbolični zgradbi je bil več kot le nacionalna tragedija, bil je manifestacija kolapsa našega sveta; kolaps biotske raznovrstnosti, grožnja izumrtja in ne nazadnje konec zahodnih liberalnih demokracij, je v svojem članku za Sobotno prilogo Naš svet, ki gori Vesna Milek parafrazirala zgodovinarko in strokovnjakinjo za srednji vek Fanny Madeline.

Kajti »katedrala ni nekaj, kar je namenjeno samo Bogu, zgrajena je bila za ljudi, za meščane Pariza, za skupnost, za občestvo, ki je potrebovalo duhovni prostor, prostor srečanj, pravi Liza Japelj-Carone, pisateljica in prevajalka, ki desetletja živi v Parizu. Človek ne živi samo od kruha, Notre-Dame zdaleč presega ozke katoliške vrednote in je kot cerkev za državljane zagotavljala duhovno podstat za nastanek temeljnih vrednot univerzalizma, ki so izšle iz francoske revolucije. (...) Morda se je to zgodilo zato, da se vsak od nas, na milijone nas, ustavi in razmisli. Kaj je pomenila, kakšne vrednote je nosila v svojem skrivnostnem 'gozdu' in v kakšnem svetu želimo živeti,« je tedaj še zapisala Delova novinarka.

Dva otvoritvena dneva

Osrednje slovesnosti odprtja zdaj (delno) rekonstruirane katedrale iz 12. stoletja, prvi primer francoske gotike, glavne protagonistke Hugojevega romana Notredamski zvonar iz leta 1831 ter kraja, kjer je papež leta 1807 Napoleona Bonaparteja okronal za cesarja, bodo v soboto, 7., in v nedeljo, 8. decembra, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja – tej je katedrala tudi posvečena –; raztegnile pa se bodo vse do 8. junija prihodnje leto, kar se bo časovno ujelo z binkošti. To bodo pospremili številni dogodki in redni koncerti ob torkih. 

»Ponovno odprtje Notre-Dame je dokaz velikega skupnega prizadevanja. Zahvaljujoč zavzetosti Cerkve, države, mecenov, ekip iz javnih ustanov, obrtnikov, umetnikov in podjetij je bil izziv obnove v petih letih uspešno opravljen. Ta dosežek ponazarja, kaj lahko dosežeta enotnost in mobilizacija ob soočanju z nesrečami,« poudarjajo na uradni spletni strani katedrale.

Notredamska katedrala na dan požara, 15. aprila 2019, in 24. novembra letos FOTO: Staff Reuters

V soboto, 7. decembra, pozno popoldne, bo pariški nadškof v navzočnosti predsednika republike, uradnikov, donatorjev, predstavnikov vseh pariških župnij, članov katedralnega kapitlja in pariške duhovščine najprej izvedel obred odpiranja vrat. Trikrat bo potrkal na vrata pet let neme katedrale, ki mu bo trikrat odgovorila s petjem 121. psalma ter nato odprla svoja vrata. Sledila bosta bogoslužje ob spremljavi zborovske in orgelske glasbe – nadškof bo posebej blagoslovil »prebujene« velike orgle – z zaključnim blagoslovom ter oddaja v produkciji France TV, ki jo bodo predvajali po vsem svetu.

Dan zatem bo nadškof Laurent Ulrich na prvi nedeljski maši, ki se je bodo poleg Emmanuela Macrona udeležili francoski in tuji škofje, pariški duhovniki, predstavniki sedmih vzhodnih katoliških Cerkva ter verniki iz teh skupnosti, v petih korakih posvetil oltar.

V naslednjih osmih dneh bo katedrala že sprejela prve obiskovalce, v skladu z razpoložljivimi mesti se bo mogoče udeležiti maš med 9. in 13. decembrom, ko bodo vanjo vrnili trnovo krono, ki jo je Jezus nosil ob križanju, jo bo mogoče obiskati vse do 22. ure zvečer, po 16. decembru pa bo odprta po rednem urniku. Nekaj prahu so dvignile napovedi, da naj bi vstop vanjo zaračunavali, najverjetneje pa bo za obisk potrebna vsaj rezervacija.

Macronov zadnji obisk

Sedmič od začetka prenove in zadnjič pred ponovnim odprtjem je danes notredamsko katedralo obiskal Emmanuel Macron s soprogo Brigitte.

Emmanuel Macron s pariškim nadškofom Laurentom Ulrichom in županjo Anne Hidalgo, v ozadju na levi ministrica za kulturo Rachida Dati FOTO: Stephane De Sakutin via Reuters

Kot so po poročanju portala Franceinfo sporočili iz njegovega urada, je namen obiska zahvala vsem izvajalcem obnovitvenih del. Teh je več kot 2000; 1300 jih je navzočih ob Macronovem obisku in bodo za opravljeno delo prejeli posebno priznanje. Poleg njih gre zahvala tudi 340.000 donatorjem, ki so skupno zbrali kar 840 milijonov evrov.

»Podob katedrale, kot bodo vidne 29. novembra, človeški spomin ne pomni, vsaj ne od konca restavratorskih del Viollet-le-Duca v 70. letih 19. stoletja,« je poudaril Philippe Bélaval, predsednikov svetovalec za kulturo.

FOTO: Stephane De Sakutin/AFP

FOTO: Christophe Petit Tesson Via Reuters

FOTO: Christophe Petit Tesson Via Reuters

Po odprtju jo namerava obiskati kar polovica prebivalcev Francije, še poroča Franceinfo. Kljub temu pa gradbišče ostaja, saj bodo do leta 2028 temeljito preuredili še 1800 kvadratnih metrov njene okolice in tam zasadili 160 dreves.