Neomejen dostop | že od 9,99€
Evropa si je zadala ambiciozen cilj postati podnebno nevtralna do leta 2050, pri čemer ima industrija, vključno z gradbeno, ključno vlogo. Gradbeni sektor se namreč spopada s pritiskom, da mora postati bolj trajnosten, poleg tega pa povpraševanje po okolju prijaznih zgradbah narašča kot še nikoli prej. Še posebej od začetka leta 2024 je povpraševanje po »zelenih« stavbah v večjih mestih že preseglo ponudbo.
Največje vprašanje pri vsakem gradbenem projektu je, kako pridobiti dovolj sredstev za gradnjo. Banke dajejo prednost zelenemu financiranju, ki podpira podjetja in projekte s trajnostno usmeritvijo. Želijo vedeti, ali je gradbeni projekt zavarovan in ali so vsa tveganja, od zasnove do predaje projekta, pokrita. Tukaj pa se začnejo pojavljati težave. Zeleni gradbeni projekti pogosto uvajajo nove tehnologije in inovacije, ki prinašajo dodatna tveganja. Zavarovalniške pogodbe, ki se tradicionalno opirajo na pretekle izkušnje in že znane scenarije, niso vedno primerne za pokritje teh novih tveganj. Zato je nujna odprta komunikacija med gradbenimi podjetji, zavarovalnicami in finančnimi institucijami.
Zavarovalni posredniki igrajo bistveno vlogo pri iskanju prilagojenih rešitev, saj morajo obravnavati nova tveganja in zagotoviti pravično ravnotežje med ceno in obsegom zavarovanja. S tem omogočajo gradbeni industriji prehod na trajnostne prakse brez nepotrebnih težav pri financiranju in zavarovanju. Dober posrednik bo vsako situacijo obravnaval kot edinstveno in ne bo enostavno zavrgel novih tveganj, ker jih do zdaj niso poznali. Zagotovil bo prilagojene rešitve za svoje stranke, kar je tudi glavno vodilo podjetja GrECo.
Podjetje GrECo ponuja rešitve in strategije za razogljičenje gradbenih procesov, kar je nujno za uresničevanje trajnostnih ciljev v industriji.
Gradbena podjetja se pogosto srečujejo z zapletenimi zavarovalnimi pogoji, ki se nanašajo na različne vrste tveganj, materialno škodo in na odgovornost do tretjih oseb.
Pravila o tem, kdo je odgovoren za morebitne poškodbe materiala ali nesreče, so pri gradbenih projektih lahko pogosto nejasna. Oprema na gradbišču je lahko v lasti nekega podjetja, uporablja jo drugo podjetje, tretje podjetje pa jo nadzira. Zaradi te kompleksnosti vlog vseh vpletenih v posamezni projekt se pogosto pojavljajo dvoumnosti glede odgovornosti in obveznosti, še posebej ob škodi ali nezgodi.
Ključnega pomena je, da imamo jasne dogovore in natančne zavarovalne police, ki lahko zagotovijo ustrezno kritje tako za materialno škodo kot tudi za odgovornost med potekom gradbenih projektov. S skrbnim načrtovanjem in razumevanjem je mogoče preprečiti visoke nepričakovane stroške in omogočiti bolj nemoten potek gradbenega procesa.
»Ob gradbenih nezgodah, ki pristanejo na naslovnicah, se vedno najprej vprašam, ali gre za katero od naših strank, in včasih dobim klic, da se zahtevek, ki ga bomo obravnavali, nanaša prav na ta določeni dogodek,« je povedal Richard Krammer, direktor GrECo Specialty GmbH in vodja ekipe za tveganja v gradbeništvu in nepremičninah pri skupini GrECo.
Poudaril je, da se v preiskavah velikokrat izkaže, da gradbena industrija ni odgovorna za incident. Kot primer je navedel požar med obnovo strehe katedrale Notre Dame v Parizu aprila 2019, kjer ni bilo mogoče najti nobenih dokončnih dokazov o vzroku požara, ki bi neposredno nakazoval, da gre za napako zaradi gradbenih del. Kljub temu je neizpodbitno, da gradbena industrija sama po sebi prinaša določeno stopnjo tveganja, kar še posebej velja v gosto naseljenih urbanih okoljih, kjer bližina drugih zgradb lahko povzroči nenamerno škodo zaradi težke mehanizacije ali vibracij. Na takih lokacijah omejen dostop povečuje tudi verjetnost zamud in nesreč, kar lahko ogrozi varnostne protokole. Starejša urbana območja, kjer so zgradbe bolj občutljive za poškodbe, so med območji z večjim tveganjem, saj lahko izkopavanja destabilizirajo temelje ali poškodujejo podzemne napeljave, kar lahko povzroči visoke odškodninske zahtevke.
Pred začetkom gradbenih del je ključna zavarovalniška analiza, v okviru katere zavarovalnica opravi gradbeni pregled, da dokumentira stanje obstoječih nepremičnin. Ta dokumentacija je osnova za morebitne zahtevke, ki se lahko pojavijo med gradnjo. Pogodbe med gradbincem in naročnikom morajo natančno določiti odgovornosti in obveznosti v zvezi z obstoječo lastnino, medtem ko mora biti zavarovalno kritje skladno z obstoječimi tveganji. Pri projektih, kjer so že obstoječe strukture, je pomembno jasno ločiti med deleži, ki jih pokriva gradbeno zavarovanje, ter obstoječimi strukturami, ki so lahko izključene ali pa jih pokriva druga polica z drugačnimi pogoji.
Če se obstoječa nepremičnina vključi v zavarovalno polico, se kritje razširi tudi na to nepremičnino, vendar lahko tveganja v tej polici odstopajo od tistih v osnovni polici, zato je nujno določiti posebne pogoje. V obdobju ugodnejših tržnih razmer, ko so premije nižje, zavarovalni pogoji pa so zaradi večje konkurence med zavarovalnicami bolj fleksibilni, so pogoste nejasnosti pri opredelitvi zavarovanega premoženja. Namesto jasne zavarovalne vsote se pogosto uporablja izraz »zavarovalna vsota na prvi rizik« ali »limit izplačila na prvi rizik« (angl. first-loss limit), kar lahko povzroči zmedo v primeru škode, saj je težje določiti, ali poškodovana lastnina spada med obstoječo ali zavarovano lastnino.
Poleg tega pri gradbenem zavarovanju izraz varstvo, skrbništvo in nadzor (CCC – angl. Care, Custody and Control) označuje pravno odgovornost za premoženje, ki ni v lasti zavarovanca, vendar je ta v določenem obdobju odgovoren za njegovo varstvo, skrbništvo ali nadzor. Ta odgovornost lahko vpliva na obseg zavarovalnega kritja, zato je treba pri vključevanju v pogodbo natančno razumeti pomen posameznih določil, saj se pravne interpretacije tega izraza lahko razlikujejo glede na jurisdikcijo posamezne države.
Pri obravnavi gradbenih tveganj je pomembno razumeti razliko med kritjem premoženja in kritjem odgovornosti. Kritje premoženja običajno zajema materialno škodo, kritje odgovornosti pa pokriva morebitno škodo, povzročeno tretjim osebam. Pri obstoječi lastnini morajo biti posamezni objekti ustrezno zavarovani, kar je mogoče doseči s specifičnimi dopolnili h glavni zavarovalni polici. Če obstoječi objekti niso jasno vključeni v polico, se lahko pojavi veliko finančno tveganje.
Eden izmed najbolj zapletenih vidikov je razumevanje, kaj spada pod odgovornost gradbinca, ko gre za premoženje, ki je v njegovem skrbništvu ali nadzoru. Ključno je, da ima gradbeno podjetje jasne dogovore in ustrezne zavarovalne police, ki rešujejo te nejasnosti. Tako materialna škoda kot odgovornost morata biti ustrezno kriti, kar zagotavlja, da gradbeni proces poteka brez večjih presenečenj.
Pomembna je tudi pozorna analiza tveganj v okolici projekta in razumevanje, kako bodo zavarovalnice obravnavale ta tveganja. Ob upoštevanju teh ključnih korakov lahko gradbeni projekti potekajo brez večjih zapletov, kar omogoča ne le pravočasno izvedbo, ampak tudi zmanjšanje stroškov in tveganj v prihodnje.
Zavarovalniški zahtevki v gradbeništvu in inženiringu so kompleksni, saj vključujejo številne stranke ter so tehnično zapleteni in visoki zaradi kapitalskih izdatkov in odgovornosti do tretjih oseb. Ekipa skupine GrECo svojim strankam pomaga uspešno krmariti skozi te zahtevke od začetka do konca, bodisi s svetovanjem o najboljših korakih bodisi z vodenjem postopka zahtevkov.
Naročnik oglasne vsebine je GrECo