Bil je lep, presenetljivo topel večer

V ponedeljek je bil na Dunaju praznik. Poleg tega je bil zelo lep dan. Po dolgem času spet presenetljivo topel. Bil je tudi zadnji dan, ko so bile še odprte gostilne in restavracije. Za torek je bilo napovedano zapiranje gostiln in šol. Lockdown, kot pravimo. Res je, da je oblast tako zapiranje že nekaj časa napovedovala, vendar nihče ni točno vedel, kdaj se bo to zgodilo in kako bo izvedeno. Sprejeta je bila odločitev, da bodo zaprti gostinski obrati, fitnesi, prepovedane so aktivnosti skupinskih športov, razen tistih, ki se izvajajo profesionalno, in da izobraževanje od srednje šole dalje poteka na daljavo. Odprte so ostale trgovine, nekatere storitve in osnovne šole. Tudi podjetja so se prilagodila razmeram in delo opravljajo od doma povsod, kjer je to mogoče. Ljudje so si v ponedeljek zvečer vzeli čas za druženje.

November je tudi čas, ko se začnejo božični sejmi. Ta del leta je za avstrijski turizem tisto, kar sta za Dalmatince julij in avgust: od sredine novembra do konca februarja si avstrijski turizem, vključno s smučišči, naredi zalogo za nekaj naslednjih mesecev.

Letošnje leto je tako kot drugod po svetu tudi v Avstriji nenavadno. In prav tako nenavaden je bil praznični ponedeljek. Vsi, ki so se zvečer odpravili v opero, gledališče, na koncert ali v restavracijo v prvem dunajskem okraju, so si predstavljali vse kaj drugega, kot to, kar se je zgodilo. Po dvajseti uri se je razširila informacija, da se v prvem okraju sliši streljanje. Ko je bilo to objavljeno za deseti ali petnajsti dunajski okraj, smo najprej pomislili na obračun med etničnimi skupinami, ki si od časa do časa skočijo v lase. V prvem becirku to ni navada. To je ulica, v kateri je sinagoga, stari del mesta, lahko bi rekli najstarejši del Dunaja.



Sinagoga je bila leta 1981 cilj zadnjega velikega terorističnega napada na Dunaju. Povezava med sinagogo in terorizmom je bila tako tudi tokrat opozorilni signal ne samo za lokalne šerife v becirku, ampak tudi za najvišjo državno raven. Že pred nekaj dnevi je skupina mladih pripadnikov neke verske skupnosti vdrla v eno od cerkva v zunanjih dunajskih okrožjih in vzklikala: »Bog je velik.« Take akcije so ponavadi obravnavane drugače kot najstniško prestopništvo, saj so evropske izkušnje pokazale, da se z nekaterimi stvarmi pač ne gre igrati. Še manj jih relativizirati.

Ponedeljkov dogodek in še živ spomin na teroristični napad leta 1981 postavljata dogajanje v precej širši kontekst. Nekdo je prišel pred restavracijo v bližini sinagoge in streljal na goste. Sinagoga ima oboroženo varovanje, a tokrat je bila zaprta. Če bi bila odprta, napadalci iz te ulice ne bi prišli živi.

Rabin Oskar Deutsch je takoj vedel, da sinagoga ni bila cilj napada. Informacija je bila po eni strani pomirjajoča, po drugi strani pa je povečala nelagodje, saj sta bila izključena tako mafijski obračun kot napad na verski objekt. Zmeda je bila popolna in novice so si sledile iz minute v minuto. Uradno potrjenih informacij ni bilo veliko, so pa, kot zdaj dopušča tehnologija, začele krožiti različne interpretacije in netočnosti, ki so zmedo samo še povečevale, še posebno ko so se pojavili posnetki streljanja na Schwedenplatzu, na katerih se vidi, kako je pod streli padel policist. Schwedenplatz, ki je le streljaj od prve lokacije napada, je stičišče, kjer se sreča večina udeležencev dunajskega nočnega življenja, bodisi pri prihodu bodisi odhodu.

Naslednja informacija je govorila o talcih, ki so ostali ujeti v suši baru na slavni nakupovalni ulici Mariahilferstrasse in na šestih drugih lokacijah. Zaradi vse te zmede niti policija verjetno ni bila popolnoma prepričana, ali gre za več napadalcev oziroma skupin ali za posameznika.

Napadalec, ki so ga policisti ubili, je bil oblečen v nekaj, kar je bilo podobno jopiču z razstrelivom. Po sedanjih informacijah gre za Kujtima Fejzulaia, avstrijskega državljana s koreninami iz Severne Makedonije, ki je imel dvojno državljanstvo. Dvaindvajset ljudi je bilo ranjenih in štirje mrtvi. V celotni akciji je sodelovalo več kot tisoč petsto policistov oziroma pripadnikov različnih varnostnih organizacij. Helikopterji so bili v zraku še ob drugi uri zjutraj.

Kot kaže, je šlo za akcijo posameznika, nadaljnja preiskava pa bo te domneve potrdila ali ovrgla. Lahko ugotovimo zgolj to, da je terorizem v sedanji »družbi na klik« za nekatere postal tudi del rekreacije. Nekoč je veljala zaveza globokega ideološkega prepričanja, danes tega ni več, temveč je terorizem del potrošniške družbe. Kakorkoli, če kaj, mora sistem, v katerem živimo, preprečiti, da terorizem postane rekreacija, kot je plesanje na drogu ali balinanje.