Neomejen dostop | že od 9,99€
Ameriški predsednik Joe Biden je v torek ob začetku vrha Nata v Washingtonu v kratkem, a odločnem nagovoru zatrdil, da je zveza Nato močnejša kot kdaj prej, se je pa zaradi vojne v Ukrajini znašla v prelomnem obdobju.
Ukrajina bo glavna tema tridnevnega vrha, ki se ga udeležujejo tudi slovenski premier Robert Golob v spremstvu zunanje ministrice Tanje Fajon in obrambnega ministra Marjana Šarca.
»Vojna se bo končala tako, da bo Ukrajina ostala svobodna in neodvisna država,« je dejal Biden. »Rusija ne bo zmagala. Zmagala bo Ukrajina,« je zatrdil in napovedal novo pomoč državi v obliki dodatnih sistemov zračne obrambe. »Danes napovedujem zgodovinsko donacijo opreme za zračno obrambo Ukrajini,« je dejal. Države članice nameravajo potrditi načrt o letni vojaški pomoči Ukrajini v vrednosti 40 milijard evrov, dokler bo to potrebno, prav tako naj bi potrdile tako imenovani most za pridružitev Ukrajine Natu, ko bo vojna končana in bo Kijev izvedel potrebne reforme.
ZDA, Nemčija, Nizozemska, Romunija in Italija bodo Kijevu poslale štiri sisteme patriot in sistem SAMP/T, so potrdili ob robu vrha zavezništva v Washingtonu. Tam je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je že zahvalil za novo pomoč.
Omenjene države so nato v skupni izjavi potrdile, da bodo Ukrajini poslale pet sistemov, štiri patriote in SAMP/T. Glede na obljube držav članic, dane v zadnjih tednih, je sicer nov le en sistem patriot – tisti, ki so ga napovedale ZDA.
Sistem patriot ameriške izdelave velja za še posebej učinkovitega pri prestrezanju balističnih raket. SAMP/T pa je protiraketni sistem francosko-italijanske izdelave, ki ga je Italija obljubila že pred časom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski redno poziva zahodne zaveznice, naj Ukrajini namenijo več sistemov zračne obrambe, da bi se lahko država učinkovito zaščitila pred ruskimi napadi z droni in raketami.
»Hvaležen sem našim partnerjem za sprejetje močne izjave v podporo ukrajinski zračni obrambi za zaščito njenih ljudi, mest in kritične infrastrukture,« je zapisal na omrežju X. Kasneje je po poročanju tujih tiskovnih agencij v ameriški prestolnici opozoril, da to še ne bo dovolj.
Biden je voditelje 32 držav članic zveze Nato pozdravil na otvoritveni slovesnosti, na kateri so zaznamovali 75. obletnico zavezništva. Potekala je v dvorani Andrewa Mellona, kjer je 12 ustanovnih članic 4. aprila 1949 podpisalo severnoatlantsko pogodbo.
»Tu so podpisali severnoatlantsko pogodbo, ki je največja, najbolj učinkovita obrambna organizacija v zgodovini sveta. Skupaj smo obnovili Evropo po vojnih ruševinah in visoko dvignili baklo svobode v desetletjih hladne vojne,« je dejal Biden.
Biden je v nagovoru podprl povečanje porabe držav članic Nata za obrambo, odhajajočemu generalnemu sekretarju Jensu Stoltenbergu pa je izročil največje civilno odlikovanje ZDA, predsedniško medaljo svobode.
»V letu 2020, ko sem bil izvoljen za predsednika ZDA, je le devet članic Nata porabljalo za obrambo dva odstotka BDP. Letos bo takih najmanj 23,« je dejal Biden in dodal, da je Nato močnejši kot takrat, ko je mandat nastopil Stoltenberg. Ta je položaj prevzel leta 2014, oktobra pa ga bo nasledil nekdanji nizozemski premier Mark Rutte.
Nato je opisal kot nepogrešljivo zavezništvo v boju proti avtokratom in teroristom ter spomnil, da je še pred izbruhom vojne v Ukrajini okrepil južno krilo zavezništva. Američani naj bi se zavedali pomena zveze Nato, ki je sposobna zagotoviti vizijo mirne in napredne transatlantske skupnosti.
Vrh Nata v Washingtonu se je včeraj začel s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva. Slovenska delegacija se je po slovesnosti udeležila sprejema, ki ga je za predstavnike slovenske in ameriške gospodarske, politične in kulturne skupnosti v ZDA priredil Iztok Mirošič, slovenski veleposlanik v Washingtonu.
Premier Robert Golob se je v pozdravnem nagovoru zahvalil vsem za trud in prizadevanja in izpostavil dolgo pot Slovenije od samostojnosti do danes, ko zaznamujemo 75. obletnico zavezništva in 20. obletnico članstva Slovenije v Natu.
»Danes ne praznujemo le obletnice zavezništva, temveč prijateljstvo med obema narodoma,« je dejal premier in dodal, da je Slovenija ponosna, da je že drugič v svoji mladi zgodovini nestalna članica varnostnega sveta Organizacije združenih narodov – tudi s podporo Združenih držav Amerike. »Velikost in moč države nista pomembni. Pomembno je, da si delimo skupen cilj, to sta blaginja in demokracija za ves svet,« je poudaril premier.
Danes popoldne po srednjeevropskem času se bodo Robert Golob, Tanja Fajon in Marjan Šarec udeležili zasedanja severnoatlantskega sveta, sestali pa se bodo tudi s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom. Zvečer se bosta premier Golob in Tina Gaber udeležila sprejema in večerje za voditelje vseh partnerskih držav, ki ga gosti predsednik ZDA Joe Biden s soprogo Jill Biden v Beli hiši. Ministrica Fajon se bo udeležila sprejema, ki ga bo gostil ameriški državni sekretar Antony Blinken, sprejema ministrov za obrambo, ki ga bo gostil ameriški državni sekretar Lloyd Austen, pa se bo udeležil minister Šarec.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji