Ruska vojska je zasedla mesto Slavutič in zajela župana

20.34 Kremelj kritičen do izjav Bidna glede Putina

V Kremlju so se kritično odzvali na nekatere izjave ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki jih je ta danes namenil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Dejstvo, da ga je označil za »klavca«, po mnenju Moskve dodatno omejuje možnosti dvostranskih odnosov, glede izjave, da Putin ne more ostati na oblasti, pa dodajajo, da o tem ne odloča Biden.

»Predsednika Rusije izvolijo Rusi,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal predstavnik Kremlja. Predstavnik Bele hiše je sicer pojasnil, da Biden ni pozival k spremembi režima v Rusiji, je pa izpostavil, da se Putinu ne more dovoliti, da izvaja oblast nad sosedami v regiji, poroča britanski BBC.

»Zaboga, ta človek ne sme ostati na oblasti!«

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, »osebne žalitve« nadalje omejujejo možnosti dvostranskih stikov z ameriško vlado. »Najmanj čudno« se mu tudi zdi slišati take besede od Bidna, ki da je pozival k bombardiranju Srbije leta 1999. »Pozival je k ubijanju ljudi,« je dejal Peskov.

19.51 Biden: Ukrajina ne bo nikoli zmaga za Rusijo

Ukrajina ne bo nikoli zmaga za Rusijo, je danes na obisku na Poljskem dejal ameriški predsednik Joe Biden. Vojna, ki jo je sprožila, je po njegovem prepričanju strateška napaka za Rusijo, njen predsednik Vladimir Putin pa ne more ostati na oblasti. »Stojimo vam ob strani,« je v osrednjem govoru v okviru obiska Ukrajincem zatrdil Biden.

»Ukrajina ne bo nikoli zmaga za Rusijo, ker so svobodni ljudje zavrnili življenje v brezupu in temi,« je ob zaključku dvodnevnega obiska na Poljskem Biden dejal v govoru na varšavskem Kraljevem gradu. Odpor Ukrajincev spričo ruske invazije je primerjal s protisovjetskim »bojem za svobodo« in menil, da se mora svet pripraviti na še dolg boj. »Moramo ostati enotni danes in jutri in dan po tem in še leta in desetletja, ki prihajajo,« je dejal. Ukrajincem je zagotovil podporo, nagovoril pa jih je tudi z besedami pokojnega papeža Janeza Pavla II: »Ne bojte se.«

17.28 Več ranjenih v ruskem obstreljevanju Lvova na zahodu Ukrajine

Tarča ruskega obstreljevanja je bilo danes tudi mesto Lvov na zahodu Ukrajine, ki mu je bilo doslej v ruski invaziji v večji meri prizaneseno. Odjeknilo je več eksplozij, glede na navedbe lokalnega guvernerja Maksima Kozickega pa so ruske sile izvedle dva napada, v katerih je bilo ranjenih najmanj pet ljudi.

Tarča napadov naj bi bilo poslopje za shranjevanje goriva vzhodno od mesta. Po napadu je stavba tudi zagorela, je sporočil župan mesta Andrij Sadovi. »Stanovanjska poslopja niso bila poškodovana. Vse pristojne službe so na prizorišču,« je še zapisal in pozval prebivalce, naj ostanejo v notranjih prostorih, dokler sirene, ki opozarjajo na možnost letalskih napadov, ne potihnejo.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča o velikih črnih oblakih dima in plamenih, ki se dvigajo nad tem delom Lvova. Mesto, ki leži približno 80 kilometrov od meje s Poljsko, je od začetka ruske invazije doživelo le malo letalskih napadov ruskih sil, ki so ciljale zlasti vojaške tarče v bližini mesta.

Je pa Lvov poln beguncev iz drugih delov države. V petek se je z ukrajinskimi begunci na poljski strani meje srečal ameriški predsednik Joe Biden.

16.28 Kijevski župan preklical policijsko uro

Župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko je danes le nekaj ur po napovedi policijske ure svojo odločitev preklical, ne da bi podal dodatna pojasnila. Prvotno je sicer bilo rečeno, da bo od drevi pa do ponedeljka zjutraj v Kijevu ponovno veljala policijska ura, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Prihajajo nove informacije iz vojaškega poveljstva, in sicer policijska ura v Kijevu jutri ne bo začela veljati,« je na telegramu sporočil župan Kličko. Nočna policijska ura od 18.00 do 5.00 ostaja v veljavi, ljudje pa se bodo v nedeljo čez dan lahko prosto gibali po Kijevu, je dodal.

16.06 V Mariupolju potekajo ulični spopadi

Ostri spopadi potekajo za nadzor nad pristaniškim mestom Mariupolj. Ruska vojska naj bi iz zraka in s topništvom obstreljevala civilne in vojaške objekte, kopenske sile pa medtem skušajo napredovati v središče mesta, je sporočil ukrajinski generalštab.

Višji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je prav tako navedel, da trenutno potekajo ulični spopadi v Mariupolju. Z ruske strani pa je čečenski voditelj Ramzan Kadirov objavil videoposnetke, ki naj bi prikazovali prisotnost in razporeditev njegovih borcev v mestu.

V napadu v bližini južnega mesta Herson naj bi bil medtem ubit še en ruski general, Jakov Rezancev, ki je bil poveljnik 49. združene armade. Gre za sedmega ruskega generala, ki je umrl v Ukrajini in drugega podpolkovnika. Ukrajinski mediji poročajo, da je bil general ubit v letalskem oporišču Čornobajevka, ki ga Rusija uporablja kot poveljniško točko in ga je ukrajinska vojska že večkrat napadla, poroča BBC.

Prav tako pa lokalni mediji danes poročajo, da je rusko obstreljevanje mesta Harkov poškodovalo več spomenikov. Med drugimi je bil v obstreljevanju zadet spomenik spomina na holokavst v obliki judovskega svečnika, je danes poročal portal Kharkiv Today, podatkov o tem, kdaj je bil spomenik poškodovan, pa za zdaj še ni.

15.16 Biden na Poljskem poudaril pomen enotnosti Nata

Ameriški predsednik Joe Biden je danes v Varšavi ponovno potrdil, da je 5. člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da je napad na eno državo članico napad na vse, »sveta zaveza« za ZDA. Pri tem je v luči ukrajinske krize poudaril tudi pomen enotnosti med članicami zveze Nato, poroča poljska tiskovna agencija PAP.

»Menimo, da je 5. člen sveta zaveza in na to se lahko zanesete,« je na srečanju s poljskim kolegom Andrzejem Dudo dejal Biden in opozoril tudi na pomen enotnosti znotraj zveze Nato. »V Natu ne sme biti nobene delitve in nobenega razkola. Vse, kar počnemo, počnemo skupaj,« je dodal. Prav tako je izrazil prepričanje, da ruski predsednik Vladimir Putin v invaziji ni dosegel zastavljenih ciljev. »Putin je upal, da bo razdelil Nato in vzhodni del zavezništva, ga ločil od zahoda. Igral je na delitve, vendar mu to ni uspelo,« je poudaril.

V svojem govoru se je zahvalil Poljski za sprejem ukrajinskih beguncev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Zavedamo se, da Poljska prevzema veliko odgovornost, ki po mojem mnenju ne bi smela zadevati le nje. Za to bi moral biti odgovoren ves svet, celoten Nato,« je dejal in ponovno izrazil pripravljenost ZDA na sprejem 100.000 beguncev iz Ukrajine.

Ameriški predsednik Joe Biden je obiskal tudi center za begunce iz Ukraajine. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

Duda pa je pri tem izpostavil težnje Poljske po tesnejšem sodelovanju z ZDA tako na vojaškem področju kot na področju energetike. Dodal je, da poljsko-ameriški odnosi kljub težkim časom cvetijo in izpostavil, da je Poljska bila prva prejemnica utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v Evropi. Na področju energetike se je Duda zavzel, da bo Poljska še naprej tesno sodelovala z ZDA pri gradnji jedrskih elektrarn na Poljskem.

Na Poljskem še ni jedrskih elektrarn, vendar vlada računa, da bi z jedrsko energijo lahko v prihodnje postopoma odpravila odvisnost od premoga. Izbrani lokaciji za gradnjo jedrskih elektrarn se nahajata v bližini Baltskega morja, dobrih 70 kilometrov od Gdanska. V skladu s strateškim dokumentom o poljski energetski politiki do leta 2040 pa naj bi se gradnja prve reaktorske enote začela najpozneje leta 2026.

14.14 Ruska vojska zasedla Slavutič

Ruska vojska je prevzela nadzor nad mestom Slavutič, ki leži 50 kilometrov severovzhodno od jedrske elektrarne Černobil, so danes sporočile ukrajinske oblasti. Prav tako naj bi ruske sile zajele župana mesta Jurija Fomičeva, prebivalci pa so se z ukrajinskimi zastavami podali na ulice, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

»Ruski okupatorji so vdrli v Slavutič, zasedli občinsko bolnišnico in zajeli župana mesta,« je na telegramu zapisala vojaška uprava kijevske regije. Kmalu po ruskem zavzetju pa so se prebivalci podali na ulice z veliko modro in rumeno ukrajinsko zastavo ter se odpravili proti bolnišnici, je sporočila uprava. Ruske sile naj bi, da bi razgnale demonstrante, streljale v zrak in v množico metale šok granate, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na Telegramu so oblasti delile tudi fotografije, na katerih se je več deset ljudi zbralo okoli ukrajinske zastave in vzklikalo »slava Ukrajini«. Mesto Slavutič, v katerem sicer živi osebje, ki upravlja reaktorje v Černobilu, je bilo zgrajeno po nesreči v jedrski elektrarni leta 1986. Mesto leži 160 kilometrov severno od Kijeva, v njem pa živi približno 25.000 ljudi.

Ruska vojska je elektrarno v Černobilu zavzela 24. februarja, na isti dan, ko je Moskva začela invazijo na Ukrajino. Mednarodna agencija za jedrsko energijo pa je v četrtek ponovno izrazila zaskrbljenost, potem ko je Ukrajina organizacijo obvestila o ruskem bombardiranju Slavutiča.

13.51 Slovenska karitas s sedmo pošiljko pomoči Ukrajini

Na zahod Ukrajine je danes prispela sedma pošiljka materialne humanitarne pomoči, ki jo je zbrala Slovenska karitas. Skupaj s to pošiljko so doslej v Ukrajino odposlali 220 palet oziroma 90 ton pomoči v vrednosti več kot 470.000 evrov, so danes sporočili.

»V tej pošiljki je prispela tudi donacija zdravil družbe Krka v vrednosti 100.000 evrov, ki jih bo Karitas Ukrajina glede na potrebe razdelila po devetih bolnišnicah v Ukrajini, s katerimi sodeluje na območju Kijeva, Žitomirja, Zaporožja, Černigiva, Vinice in Harkova. Te bolnišnice prejemajo tudi sanitetni in medicinski material, zbran v akciji Slovenske karitas, Zdravniške zbornice, Državljanov sveta in Adre,« so zapisali.

13.21 Biden se je v Varšavi sestal z ukrajinskima ministroma

Ameriški predsednik Joe Biden se je danes na Poljskem pogovarjal z dvema ukrajinskima ministroma, obrambnim in zunanjim, kar je njegovo prvo osebno srečanje s tako visokimi ukrajinskimi uradniki, odkar so ruske sile pred mesecem dni napadle Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in obrambni minister Oleksij Reznikov sta se na redki poti izven Ukrajine sestala z ameriškim predsednikom, državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom in ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom. Nazadnje sta se Biden in Kuleba srečala 22. februarja v Washingtonu, dva dneva pred začetkom invazije. Srečanje je potekalo v hotelu Marriott v središču mesta, nasproti varšavske železniške postaje, kamor od začetka konflikta nenehno prihajajo ukrajinski begunci.

Biden je danes že drugi dan na Poljskem, potem ko se je v Bruslju sestal z voditelji EU in Nata. V petek se je srečal tudi z ameriškimi vojaki, nameščenimi blizu ukrajinsko-poljske meje, in humanitarnimi delavci, ki pomagajo beguncem. V svojem govoru je pohvalil Ukrajince, ker so pokazali hrbtenico proti ruski invaziji, in njihov upor primerjal s prodemokratičnimi protesti na Trgu nebeškega miru na Kitajskem leta 1989. Ruskega predsednika Vladimirja Putina pa je ponovno označil za vojnega zločinca.

Dejal je tudi, da bi si želel na lastne oči ogledati opustošenje Ukrajine, ki ga je povzročil konflikt. »Trenutno mi ne dovolijo prečkati meje, kar je najbrž razumljivo,« je še dodal. V Varšavi se bo danes še srečal z najvišjimi poljskimi predstavniki, imel pa bo tudi govor o vojni v Ukrajini.

12.35 V Kijevu ponovno policijska ura

V ukrajinski prestolnici bo od drevi pa do ponedeljka zjutraj znova veljala policijska ura, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko.

»Vojaško poveljstvo se je odločilo, da ponovno uvede policijsko uro. Začela se bo v soboto ob 20. uri zvečer in trajala do ponedeljka do 7. ure zjutraj,« je na Telegramu zapisal Kličko. Dodal je, da bodo prebivalci lahko svoje domove zapustili le z namenom iskanja zavetja, če se oglasijo sirene. Med omejitvijo gibanja bodo javni prevoz, trgovine, lekarne in bencinske črpalke zaprte. Policijska ura je bila v Kijevu od začetka ruske invazije uvedena že večkrat, nazadnje pa je trajala 35 ur med 21. in 23. marcem.

11.35 Ruske sile naj bi imele tudi težave pri logistiki

Ukrajinska vojska še naprej uspešno odbija napade ruskih sil na glavno mesto Kijev, izhaja iz danes objavljenega poročila generalštaba ukrajinskih oboroženih sil. Prav tako naj bi imele ruske sile težave pri logistiki, kar jim otežuje vzdrževanje potrebne hitrosti napredovanja, da bi dosegle zadane cilje.

Ukrajinsko poročilo navaja, da imajo ruske sile težave pri dopolnjevanju osebja in odpravljanju izgub, ki so jih utrpele med invazijo, deloma pa tudi zaradi vpliva mednarodnih sankcij. Prav tako naj bi bila ruska bojna oprema v slabem stanju zaradi malomarnega predhodnega vzdrževanja in dolgotrajnega skladiščenja, poroča BBC.

Poročilo še navaja, da je Moskva na ozemlju Krima, ki ga je zasedla leta 2014, pa tudi na območjih regij Herson, Zaporožje, Mariupol in Doneck, razporedila največ enot s ciljem, da zatre odpor prebivalstva. V regijah Doneck in Lugansk naj bi ukrajinske sile odbile ruske napade ter uničile osem tankov, 11 transportnih vozil, njihova zračna obramba pa naj bi sestrelila šest letal.

11.15 Napadi na bolnišnice del ruskega vojskovanja v Ukrajini

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je od začetka ruske agresije v Ukrajini zabeležila že več kot 70 ločenih napadov na bolnišnice, reševalna vozila in zdravnike, število pa se dnevno veča. Organizacija ugotavlja, da je ciljanje zdravstvene infrastrukture postalo del strategije in taktike sodobnega vojskovanja, poroča britanski BBC.

WHO je od 24. februarja preučila in preverila 27 ločenih napadov na zdravstveno infrastrukturo v Ukrajini, ki so glede na ugotovitve terjali najmanj 71 življenj, 37 ljudi je bilo v njih poškodovanih.

V večini so škodo utrpele bolnišnice, medicinska prevozna sredstva in trgovine z zdravstvenimi zalogami, je pa WHO zabeležila tudi verjetne ugrabitve ali pridržanja zdravstvenih delavcev in bolnikov.

»Zaskrbljeni smo, ker se to število dnevno viša,« je predstavnik WHO v Ukrajini Jarno Habicht dejal za BBC. »Zdravstvene ustanove bi moral biti varna mesta tako za zdravnike kot medicinske sestre, pa tudi za bolnike, da lahko poiščejo zdravljenje. To se ne bi smelo dogajati,« je dodal.

10.20 Rusija je začela vojaške vaje na Kurilskih otokih

Rusija je začela vojaške vaje na Kurilskih otokih, ki si jih lasti tudi Japonska. Za ta korak se je odločila le nekaj dni po izstopu iz pogovorov, na katerih državi poskušata razrešiti ta ozemeljski spor. Kot razlog za prekinitev pogajanj je Moskva takrat navedla sankcije Tokia zaradi Ukrajine.

Četverica otokov, ki jih Rusija imenuje Južni Kurili, Japonska pa Severna ozemlja, je že več kot 70 let predmet spora med državama. Sovjetska armada je otoke, ki ležijo med ruskim polotokom Kamčatka in japonskim otokom Hokaido, zasedla v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Ker Japonska noče priznati ruske suverenosti nad temi otoki, državi ne moreta skleniti mirovnega sporazuma.

09.40 Putin podpisal nov zakon o prepovedi 'lažnih novic'

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal nov zakon o prepovedi širjenja domnevno lažnih novic. Z zakonom bodo tako kaznovali ne le širjenje 'lažnih novic' o ruski vojski, temveč tudi lažno poročanje o dejanjih ruskih vladnih agencij v tujini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nov zakon, ki je bil objavljen včeraj pozno zvečer, bo tako vplival na poročanje o delu državnih organov, veleposlaništev ali trgovinskih predstavništev, glede katerih se po ocenah Kremlja pogosto objavljajo lažne informacije.Zakon predvideva globe od 700.000 do 1,5 milijona rubljev oz. od 6.200 pa do 13.300 evrov, pa tudi zaporno kazen do treh let.

Ruski poslanec Aleksander Činstein je dejal, da je namen zakona podpreti tiste, ki varujejo ruske interese zunaj njenih meja, zato bodo kazni za uradnike bistveno višje. Globe bodo znašale od tri do pet milijonov rubljev oz. od 26.700 do 44.600 evrov, zaporne kazni pa od pet do deset let. Če bi lažne informacije imele resne posledice, pa je zagroženih do 15 let zapora.

Današnji zakon sicer dopolnjuje že obstoječ zakon, ki prav tako omogoča do 15 let zapora za širjenje domnevnih lažnih novic o ruski vojski. Rusija že dlje časa zaostruje ukrepe proti neodvisnim medijem in aktivistom. Nasprotniki zakone kritizirajo, ker je odločitev o tem, katere novice so resnične in katere lažne, prepuščena oblastem.

V Moskvi gospodarsko škodo vse bolj merijo v ljudeh

09.00 Zaradi vojne umrlo 136 ukrajinskih otrok

Vojna v Ukrajini je doslej terjala 136 otroških življenj, 199 otrok je bilo ranjenih, poroča Reuters in dodaja, da številk ni mogoče preveriti.

08.15 Ruski obrambni minister Sergej Šojguj v bolnišnici

Britanski BBC poroča, da je ruski obrambni minister Sergej Šojguj v bolnišnici zaradi srčnega napada. Pri tem se sklicuje na svetovalca ukrajinskega notranjega ministra Antona Geraščenka, ki je novico o tem objavil na Facebooku. Šojguja v javnosti ni bilo na spregled od 11. marca, razen v četrtek, ko se je za hip pojavil v posnetku pogovora ruskega predsednika Vladimirja Putina z vladnimi ministri.

Skrivnostno izginotje sredi vojne

07.35 Zelenski: »Pogovori o končanju vojne so nujni, smiselni in pošteni«

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v sinočnjem nagovoru zavzel za resne pogovore o končanju vojne. Ponovil je ukrajinske zahteve za ustavitev spopadov, med njimi suverenost in ozemeljsko celovitost države. Zahvalil se je Ukrajincem, ki se borijo proti ruski vojski in izjavil, da je bilo v spopadih ubitih 16.000 ruskih vojakov, vključno s poveljniki. Ruska stran medtem trdi, da je izgubila 1351 vojakov. »Pogovori o končanju vojne so nujni, smiselni in pošteni,« je prepričan Zelenski.  

06.25 V Londonu velika baletna imena pripravila dobrodelno predstavo za Ukrajino

Svetovno znani baletniki iz Rusije, Ukrajine, Argentine, Kube, Francije in Japonske so v Londonu pripravili dobrodelno predstavo, s katero so zbirali sredstva za Ukrajino in svetu poslali sporočilo miru. Njihov cilj je bil zbrati več kot 100.000 funtov (120.000 evrov), a so že pred predstavo sporočili, da so zbrali 140.00 funtov

Eden od organizatorjev prireditve, ukrajinski plesalec in producent Ivan Putrov je ob tem v nabito polni dvorani pred začetkom predstave z naslovom Ples za Ukrajino pozval k nadaljnji pomoči. »Prosim, ne prenehajte s svojo podporo,« je pozval Putrov po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

00.30 Biden se bo v Varšavi srečal s poljskim kolegom Dudo

Ameriški predsednik Joe Biden bo danes nadaljeval obisk na Poljskem, kamor je prispel v okviru svoje poti v Evropo, ki je povsem v znamenju usklajevanja ukrepov zaveznikov proti Rusiji zaradi njene agresije nad Ukrajino. V Varšavi se bo danes srečal z najvišjimi poljskimi predstavniki, imel pa bo tudi govor o vojni v Ukrajini

Ameriški predsednik se bo v poljski prestolnici danes med drugim srečal s poljskim kolegom Andrzejem Dudo in imel govor na kraljevem gradu, nekdanji rezidenci poljskih monarhov. Obiskal bo tudi sprejemni center za begunce.

Ameriški predsednik Joe Biden je na Poljsko prispel včeraj, kjer se je najprej ustavil v mestu Rzeszow, nedaleč od meje z Ukrajino. Tam bo obiskal ameriške vojake in se seznanil z ukrepi za oskrbo ukrajinskih beguncev. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

Biden je na Poljsko prispel iz Bruslja, kjer se je včeraj  med drugim udeležil izrednega vrha Nata. Voditelji so v odziv na rusko agresijo potrdili namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu, in sicer na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji.

Mesec dni po začetku invazije ruska vojska ne beleži večjih uspehov v Ukrajini in bo, kot kaže, prilagodila vojaške cilje v tej državi. Kot je namreč sporočila, namerava Rusija glavne vojaške napore usmeriti v 'popolno osvoboditev' Donbasa na vzhodu Ukrajine.

Tudi pogajanja med Ukrajino in Rusijo za zdaj niso prinesla napredka. Ukrajinska stran je v petek pogovore opisala kot zelo težke. Po besedah ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe Kijev ne odstopa od zahtev in vztraja pri prekinitvi ognja, varnostnih zagotovilih in ozemeljski celovitosti Ukrajine.