V Španiji po slabem volilnem izidu odstop vodje levega zavezništva

Po slabem rezultatu za levo zavezništvo strank Sumar na evropskih volitvah v Španiji je danes s čela skupine odstopila Yolanda Diaz, sicer tudi ministrica za delo in druga podpredsednica vlade premierja Pedra Sancheza.

Skrajna levica je na volitvah v Španiji utrpela izgube in bo v novem mandatu Evropskega parlamenta zasedala pet sedežev – stranki Podemos bosta pripadla dva, Sumar pa trije, kar je veliko manj od zastavljenega cilja. Skupini sta se sicer pred lanskoletnimi julijskimi volitvami združili, nekaj mesecev kasneje pa znova ločili.

Diaz je danes sporočila, da zapušča vodenje zavezništva Sumar, ki še vedno združuje večino skrajno levih strank v državi. Njena odločitev je posledica rezultata na evropskih volitvah, ki sledi nizu slabih izidov na drugih volitvah v zadnjih mesecih. Diaz, ki sicer ohranja položaj v vladi, se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zavzela za nujno razpravo znotraj skupine.

Na evropskih volitvah v državi je slavila Ljudska stranka (PP), katere poslanci bodo zasedli 22 od skupno 61 sedežev v Evropskem parlamentu. Sanchezovi socialisti so jih osvojili 20.

Rezultati v veliki meri odsevajo izide parlamentarnih volitev julija lani, na katerih je slavila PP, a v parlamentu ni našla zadostne podpore za vladanje. Sanchez se je z drugega mesta obdržal na oblasti s podporo skrajno levih in regionalnih strank.

Je pa v nedeljo svoj položaj glede na volitve leta 2019 izboljšala skrajno desna stranka Vox, ki je osvojila šest poslancev, medtem ko je doslej imela štiri.

Belgijski premier podal odstop, začenja se sestavljanje večine

Belgijski premier Alexander De Croo je po nedeljskih parlamentarnih volitvah danes kralju podal odstop, njegova vlada pa je začela opravljati tekoče posle. Po volitvah, na katerih je slavila desnica, niso pa se uresničile napovedi o veliki zmagi skrajno desne stranke, se začenja težavno iskanje nove vladne koalicije s potrebno večino glasov.

Potem ko je zadnje mesece v anketah vodila skrajno desna Vlaams Belang, ki si prizadeva za neodvisnost Flandrije, je ta resda pridobila nekaj odstotnih točk, a ji niti v flamski regiji niti na zvezni ravni ni uspelo prehiteti že doslej vladajoče desne N-VA. Ta je v Flandriji vodilna s 24 odstotki, v zveznem parlamentu pa z nekaj manj kot 17-odstotno podporo.

Stranka premiera Alexandra De Crooja, flamski liberalci Open VLD, so izgubili tri odstotne točke in pristali pri 5,5 odstotka. FOTO: Nicolas Maeterlinck/AFP

Vlaams Belang je po izidih izrazila razočaranje, prvi mož N-VA Bart De Wever pa je že za danes napovedal prve pogovore, ki bi vodili v čimprejšnje oblikovanje nove večine. Pogovarjati se želi z vsemi strankami, sodelovanje s skrajno desnico pa je izključil.
Ker večina strank nastopa bodisi zgolj v frankofonski Valoniji bodisi v nizozemsko govoreči Flandriji, je sestavljanje vlade v državi zapleteno. V koaliciji morajo biti namreč zastopane stranke iz obeh delov Belgije.

Po zadnjih volitvah leta 2019 so vlado sestavljali približno 16 mesecev, na koncu pa jo je sestavilo kar sedem strank – zeleni, liberalci in socialdemokrati iz obeh delov države ter flamski krščanski demokrati.

Stranka premierja Alexandra De Crooja, flamski liberalci Open VLD, so tokrat dosegli slab rezultat – izgubili so tri odstotne točke in pristali pri 5,5 odstotka. De Croo je danes v skladu s politično ureditvijo podal odstop kralju Filipu, ki je že začel pogovore s strankami o mandatarju za sestavo vlade. Trenutna sicer ostaja na položaju, dokler ne bo oblikovana nova.

Glede na rezultate po pisanju tujih tiskovnih agencij obstaja več možnosti za sestavo koalicije, prvi naj bi priložnost za sestavo koalicije dobil De Wever.

Premier Alexander De Croo je podal odstop kralju Filipu, ki je že začel pogovore s strankami o mandatarju za sestavo vlade. FOTO: Eric Lalmand/AFP

V nasprotju s predhodnimi volitvami se je tokrat tudi Valonija obrnila nekoliko bolj v desno. Največja stranka v regionalnem parlamentu so postali frankofonski liberalci (MR), ki so s prvega mesta po več desetletjih izrinili Socialistično stranko (PS).

»To so volilni rezultati, ki kažejo na željo po spremembi in reformi,« je v nagovoru podpornikom dejal vodja MR Georges-Louis Bouchez. Na zvezni ravni je njegova stranka zasedla tretje mesto z dobrimi desetimi odstotki glasov.

Zeleni so doživeli izgube v obeh delih države, nekoliko manj glasov so dobili tudi krščanski demokrati. Flamski socialdemokrati (Vorruit) so medtem okrepili podporo – v flamskem parlamentu so zasedli tretje mesto. Dodatne glasove je dobila tudi sredinska stranka Les Engages, ki je v valonskem parlamentu zasedla tretje mesto, v zveznem pa pridobila dodatnih devet poslancev.

Tudi na skrajno levem polu je stranka PTB/PVDA pridobila nekaj podpore in v zveznem parlamentu dosegla približno deset odstotkov podpore.