Begunska kriza leta 2015 kot nočna mora

Bruselj – Skoraj trikrat več razpoložljivega denarja kot do zdaj, namesto 1500 kar 10.000 evropskih mejnih policistov, hitrejše vračanje ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito v EU, v njihove domovine. Tako kot v državah so prednostne naloge in načrtovane reforme v EU najbolje razvidne skozi proračunske številke.

Po begunski krizi v letih 2015 in 2016, ki je politično razdelila staro celino in povzročila občutek izgubljenega državnega nadzora, evropska komisija v predlogu proračuna za obdobje 2021–2027 snuje velike korake. Namesto 13 milijard evrov v veljavnem sedemletnem proračunskem okviru za financiranje upravljanja meja in migracij v obdobju 2021–2027 predlagajo 34,9 milijarde evrov.

»Nismo trdnjava Evropa. Želimo človečno, a pošteno in strogo migracijsko in mejno politiko,« je povedal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Ustanovljen bo sklad za integrirano upravljanje mej. Financiranje iz njega bo usmerjeno v boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. Več kot tri milijarde bodo namenjene za nujne primere. Na vprašanje, ali bodo financirali postavljanje ograj, v evropskimi komisiji odgovarjajo, da ne bodo, saj kot cilj svojega dela vidijo ustrezen nadzor meja in ne njihovo zapiranje.

Osnovno pravilo je še vedno, da brez zagotovljenega upravljanja zunanjih mejah ne more biti uspešnega delovanja schengenskega območja brez nadzora potnikov na notranjih mejah. Sklad bo finančno podpiral obvezne sistematične nadzore vseh potnikov (ne samo tistih iz tretjih držav) na zunanjih mejah. Ti so obvezni od 7. aprila lani in so na slovenski meji s Hrvaško ob uvedbi povzročili dolge čakalne vrste. Predvidena je podpora za infrastrukturo, opremo in informacijske sisteme.
Predvsem pa mora biti Evropa pripravljena na dolg proces upravljanja migracij, ki bodo v prihodnjih letih velik izziv za evropsko politiko na vseh ravneh. Incident z ladjo Aquarius s 629 ljudmi na krogu je menda pokazal, »da migracije niso le teoretična razprava. Migracije so realne in oprijemljive, predvsem zadevajo človeška bitja, ljudi.« Takšni primeri pokažejo, da »odgovornost ni italijanska, malteška ali španska, ampak vseh držav članic«.



Pri vprašanju upravljanja migracij bo v ospredju pozornosti učinkovit azilni sistem, več naložb v integracijo in učinkovita politika vračanja. V drugem skladu, za azil in migracije, bi bilo po bruseljskih načrtih 10,4 milijarde evrov. Vsaka članica naj bi na začetku programskega obdobja dobila pet milijonov evrov. Drugi zneski bodo dodeljeni članicam na podlagi meril, kakršna so število prosilcev za azil, število priseljencev iz nečlanic EU, število vrnjenih, ki so bivali nezakonito.
 

Reševanje »migrantskih kvot« zastalo

Okrepitev financiranja upravljanja zunanje meje in migracije je obravnavana v okviru novih nalog Unije, ki so jih razkrili v zadnjih letih. To je eden od vzrokov, zaradi katerega se bo denar iz bruseljske blagajne preusmerjal z vzhoda na jug, kjer bolj občutijo posledice migracijske krize. Unija se še vedno ukvarja s prenovo dublinskega sistema o sprejetju prosilcev za azil iz najbolj obremenjenih držav v kriznih razmerah. Po več kot dveh letih pogajanj na različnih ravneh je sprejemanje rešitve o »migrantskih kvotah« zastalo. Prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans je države članice pozval, naj na vrhu EU konec meseca le sprejmejo rešitev. Ob nadzoru zunanje meje in vračanju ljudi kot nujne za širšo rešitev vidi še naložbe v Afriki.