Balkanske voditelje sprl dogovor o nedotakljivosti meja

Na Brdu pri Kranju se je zaključil vrh procesa Brdo-Brioni, od katerega je veliko pričakoval zlasti njegov gostitelj in pobudnik predsednik Slovenije Borut Pahor. Čeprav pričakovanih zaključkov vrha ni dosegel, je Pahor z doseženim vseeno zadovoljen.

Srečanja, ki je po Pahorjevih napovedih pred današnjim dnem eno pomembnejših v okviru te pobude, so se udeležili voditelji vseh držav Zahodnega Balkana, vključenih v proces. Ključni temi sta bili evropska perspektiva regije in nedotakljivost meja, seveda brez iskric med sogovorniki ni šlo.

Voditelji so sprejeli skupno izjavo, v kateri so dali močno sporočilo o pomenu širitvenega procesa, ki mora biti hitrejši in imeti pred očmi ne le posamezno državo, temveč celotno območje Zahodnega Balkana. Pahor je poudaril, da je bil to eden najtežjih tovrstnih vrhov in da je bilo zelo težko priti do kompromisa. Na kratko je dejal, da pozivajo Evropsko unijo, da vidi območje Balkana kot celoto. Takšnih pozivov z vrha doslej ni bilo. So gostitelj vrha, hrvaški predsednik Zoran Milanović je potek burnega srečanja primerjal s plovbo po morju in slikovito dodal, da so ladjo pripeljali celo v pristanišče ter dosegli, kompromisno, toda jasno rešitev.

»Nikoli doslej se nismo lotili vprašanja meja, ker bi to vedno ogrozilo vrh in zaključke na vrhu. Ponovil, da razmišljanja o spremembah meja zavrača, tudi zaradi non paperja je predlagal, da se v deklaracijo vnese zaključek o nedotakljivosti meja. Vučić je predlagal amandma, ki bi anuliral diplomatska prizadevanja za priznanje Kosova. Za pričakovati je bilo, da bo Vučić temu nasprotoval in tudi je. Prosim, ne podcenjujte drugih sporočil tega srečanja,« je dejal Pahor.



Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je po predčasnem odhodu z vrha za srbske novinarje povedal, da se je strinjal s skupno izjavo voditeljev v delu, ki govori o tem, da je cela regija skupaj na evropski poti in da bodo države skupno delovale v tej smeri.

»Kar zadeva Srbijo, mi smo sprejeli predlagane zaključke. Tisto, kar je najpomembnejše in okoli česa obstaja konsenz je, da je cela regija na evropski poti. Podprli smo namere za odpiranje datuma za pogajanja...Veliko je bilo zadev, okoli katerih ne soglašamo, toda eno od ključnih vprašanj je vprašanje spreminjanja meja,« je po tem, ko je predčasno zapustil srečanje, povedal Vučić.

Kot je pojasnil, se Srbija strinja z načelom nespremenljivosti meja, vendar pa vztraja, da se to načelo spoštuje v skladu z načeli Organizacije združenih narodov. »Nekateri so se spomnili leta 2021, da meja ni treba spreminjati. Srbija zahteva, da to načelo velja od vedno v skladu z listinami OZN. Torej ne morete meja spreminjati niti leta 2008, ko je Kosovo proglasilo neodvisnost. Ne morete meja tolmačiti, kakor vam je všeč ali kakor en del hoče,« je dejal Vučić.



Da mu izid tega srečanja zelo veliko pomeni, je Pahor nakazal tudi s skrbno pripravo nanj, saj je pred srečanjem opravil ločene sestanke s predsedniki vseh držav, vključenih v pobudo. Že septembra lani se je sestal s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim, marca pa z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradom Dodikom, Šefikom Džaferovićem in Željkom Komšićem.

Minuli teden se je v Podgorici sestal s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, v Tirani pa s predsednikom Albanije Ilirjem Meto. V četrtek je sledilo srečanje s predsednico Kosova Vjoso Osmani, v petek pa v Beogradu s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Dan pred vrhom se je na Bledu sestal še s hrvaškim predsednikom in so voditeljem pobude Zoranom Milanovićem.

Jubilejno srečanje ob desetletnici procesa Brdo-Brioni bi moralo potekati že lani, a je bilo obakrat preloženo zaradi pandemije novega koronavirusa.