Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Avstrijski odziv na Šarčevo napoved širitve krške nuklearke: »To je nesprejemljivo.«

Prvi mož koroških svobodnjakov Gernot Darmann je napovedal »množično nasprotovanje« projektu.
Marjan Šarec je potrebo po postavitvi drugega bloka krške nuklearke omenil ob včerajšnjem obisku v Krškem. FOTO: Gen energija
Marjan Šarec je potrebo po postavitvi drugega bloka krške nuklearke omenil ob včerajšnjem obisku v Krškem. FOTO: Gen energija
STA
23. 8. 2019 | 14:47
23. 8. 2019 | 14:50
2:49
Besede premierja Marjana Šarca o potrebi po postavitvi drugega bloka Nuklearne elektrarne v Krškem so vznemirile Avstrijce. »To je nesprejemljivo,« je dejal namestnik štajerskega deželnega glavarja Michael Schickhofer iz stranke SPÖ. Prvi mož koroških svobodnjakov Gernot Darmann pa je napovedal »množično nasprotovanje« projektu.

Schickhofer je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zvezno vlado na Dunaju pozval, naj takoj ukrepa in naveže pogovore z vlado v Ljubljani, da bi preprečili Šarčevo namero. »Nuklearko v Krškem bi morali odklopiti rajši danes kot jutri. V nobenem primeru ne sme proti do njene razširitve,« je dejal Štajerec in opozoril, da nuklearka v Krškem poleg tega stoji na potresnem območju.



»Potrebujemo nacionalno in evropsko zavezništvo proti širjenju jedrske elektrarne. Združiti moramo vse sile, da preprečimo nadaljnjo širitev jedrskih elektrarn,« je dejal Schickhofer.

Darmann pa je v pisni izjavi zapisal, da od deželnega glavarja Petra Kaiserja (SPÖ) pričakuje uradni protest koroške deželne vlade. Hkrati je politik iz vrst FPÖ nagovoril tam živeče zamejske Slovence: »Slovenske organizacije pozivam, naj zavzamejo jasno stališče glede vprašanja jedrske elektrarne Krško in uveljavijo svoj domnevni vpliv.«
 

»Vse napore moramo vložiti v to«


Šarec je potrebo po postavitvi drugega bloka krške nuklearke omenil v četrtek ob obisku v Krškem. »Vse napore moramo vložiti v to in pristopiti k izgradnji drugega bloka, saj bomo v prihodnje potrebovali vse več električne energije, še posebej, če želimo biti razvojno uspešna država,« je dejal. Obstoječi blok je bil zgrajen v času nekdanje Jugoslavije in obratuje od leta 1983.

Na ministrstvu za infrastrukturo sicer pravijo, da ni še ničesar odločeno. »Odgovor na to, koliko in predvsem kakšno energijo Slovenije potrebuje dolgoročno, bo opredeljen v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu,« so pojasnili za STA ter dodali, da se bodo konkretni pogovori o potrebnosti novih energetskih objektov začeli šele, ko bo ta dokument pripravljen.

Strokovnjaki trenutno pripravljajo potrebne izračune, ki bodo morali biti upoštevani tudi pri političnih odločitvah o tem, kako bo z našo energijo v prihodnosti, so še zapisali na ministrstvu.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine