Po približno dveh letih in pol argentinski poslanci znova odločajo o uzakonjenju pravice do umetne prekinitve nosečnosti. Zakonodajni predlog,
ki ga je v parlamentarno razpravo poslala vlada predsednika Alberta Fernándeza, predvideva dekriminalizacijo umetnih prekinitev nosečnosti in uzakonjenje pravice do brezplačnega splava do 14. tedna nosečnosti ter možnost prekinitve nosečnosti po tem obdobju, če nosečnost ogroža zdravje ženske oziroma je posledica posilstva.
Zakonodajni predlog predvideva dostopnost (brezplačnega) splava za vse ženske in, kot je sredi novembra komentiral Fernández, naslavlja realnost. Umetne prekinitve nosečnosti se v državi izvajajo kljub zakonski prepovedi, zaradi zapletov pri opravljanju splava pa je v Argentini vsako leto hospitaliziranih 38.000 žensk.
Zelena barva zaznamuje Nacionalno kampanjo za zakonit, varen in brezplačen splav. FOTO: Agustin Marcarian/Reuters
Medtem ko začetki prizadevanj za uzakonjenje pravice do izbire za splav v Argentini segajo v čas demokratizacije po padcu vlade vojaške hunte v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, si za spremembo aktualne zakonodaje s področja splava – zaporna kazen je v Argentini predvidena za ženske, ki splavijo, in osebe, ki opravijo umetno prekinitev nosečnosti (splav je tako nekaznovan le, ko je nosečnost posledica posilstva oziroma ogroža zdravje ženske) – med drugim prizadeva Nacionalna kampanja za pravico do zakonitega, varnega in brezplačnega splava (
Campaña Nacional por el Derecho al Aborto Legal Seguro y Gratuito). Množično družbeno gibanje, ki povezuje enakomisleče organizacije in posameznike v prizadevanjih za človekove pravice, zakonodajni predlog vlade podpira, od predloga Kampanje se ta namreč bistveno razlikuje v »le« treh točkah.
V Kampanji nasprotujejo določilu vladnega predloga, ki predvideva opravljanje prekinitve nosečnosti v desetih dneh od zahteve, želijo si namreč krajšega obdobja petih dni. V Kampanji prav tako nasprotujejo kaznovanju nosečnic, ki splav opravijo po 14. tednu, in oseb, ki jim pri tem pomagajo, ter ugovoru vesti zdravstvenih delavcev, ki da ovira uresničevanje pravic s področja spolnosti in reprodukcije. Ugovor vesti je bil pomembna tema razprave v parlamentarnih komisijah ta teden – medtem ko je prvotni zakonodajni predlog vlade omenjal le ugovor vesti posameznih delavcev v zdravstvu, so poslanci med obravnavo zakona dodali še določilo, da morajo zdravstvene institucije, kjer vsi zaposleni zdravstveni delavci zavračajo opravljanje umetne prekinitve nosečnosti, zagotoviti, da bo ženska svojo pravico lahko uveljavljala na drugi instituciji, navaja argentinski časopis
Página 12.
Uzakonjenje pravice do izbire za splav je ključno z vidika zagotavljanja enakosti med spoloma. FOTO: Agustin Marcarian/Reuters
Tokrat prvič s podporo predsednika
Projekcije kažejo, da bodo argentinski poslanci enako kot leta 2018 (s sicer neprepričljivo večino) podprli zakonodajne spremembe s področja splava, razprava pa bo znova najverjetneje zelo dolga. Če bodo poslanci – ti bodo vzporedno glasovali tudi o vladnem »Načrtu 1000 dni« za finančno pomoč v prvih letih po rojstvu otroka – odobrili zakonodajni predlog, se bo razprava o pravici do varnega, zakonitega in brezplačnega splava nadaljevala v argentinskem senatu predvidoma še letos.
Argentinski senatorji so leta 2018 v nasprotju s poslanci zavrnili dekriminalizacijo in uzakonjenje pravice do izbire za splav, izid tokratnega glasovanja pa se glede na projekcije utegne ponoviti. Po podatkih organizacije Economía Femini(s)ta bi proti pravici do izbire za splav lahko glasovalo 35 od skupno 72 senatorjev, med njimi tudi 17 senatorjev iz vrst vladajoče koalicije predsednika Fernándeza, ki je v nasprotju s svojim predhodnikom
Mauriciem Macrijem odločen podpornik pravice do izbire za splav.
Komentarji