Ameriško snubljenje Kitajske se nadaljuje

Konflikt ni v nikogaršnjem interesu, Kitajska in ZDA pa so odgovorne za zagotavljanje miru, je kitajski predsednik Xi Jinping po poročilih kitajskih državnih medijev povedal ameriškemu kolegu Joeju Bidnu. V Washingtonu so za videopogovor, ki je trajal skoraj dve uri, zaprosili v strahu, da bi Kitajska pomagala pri ruskem napadu na Ukrajino.

Zahodni politični in obveščevalni viri ocenjujejo, da napad ruskega predsednika Vladimirja Putina ne poteka v skladu z načrti, Peking pa je že prej odpravil omejitve na uvoz ruskega žita ter povečal nakup fosilnih goriv. Nedvomno ima še več vzvodov za pomoč z ameriškimi in drugimi sankcijami prizadeti Rusiji in na začetku tedna je na posledice njihove uporabe visokega kitajskega politika Yang Jiechija v Rimu »intenzivno« svaril svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost Jake Sullivan. Biden je nato presodil, da je čas za pogovor na najvišji ravni.

Stave so gotovo visoke. Eden največjih ameriških zunanjepolitičnih strahov je hkratno soočenje s sovražnima Rusijo in Kitajsko, ki sta pred kratkim razglasili strateško partnerstvo »brez prepovedanih področij«. Pomoč Pekinga bi lahko spodkopala ukrajinsko vztrajanje v boju z vojaško močnejšim nasprotnikom, na katerega računajo tudi v ZDA. Biden za oboroževanje Ukrajine namenja veliko denarja, ves čas pa poudarja, da njegova država ne bo vojaško posredovala v Ukrajini. Brez pomoči pri zagotavljanju nadzora nad zračnim prostorom, ki se ga otepa, bi se ukrajinska vojna sreča lahko spreobrnila, s tem pa bi se povečal tudi pritisk na zahodne države, da ukrepajo.

Ameriška diplomacija v primeru Kitajske stoji pred težko nalogo. Voditelja Rusije in Kitajske druži marsikaj, tudi avtokratski politični sistem in ozemeljske pretenzije v soseščini. Med nedavnim sklepanjem strateškega partnerstva sta Putin in Xi Jinping kritizirala prizadevanja »nekaterih držav« za globalno nadvlado in vsiljevanje lastnih demokratičnih standardov ter druga drugo podprli pri območnih interesih: Kitajska podpira rusko nasprotovanje širitvi Nata, Rusija pa kitajsko zavračanje neodvisnosti Tajvana. Gospodarski in drugi interesi Pekinga v svetu ter še posebno v Evropi pa so vendarle precej širši od podpore ruskim.

Morda je kitajski predsednik po pogovoru z ameriškim kolegom ocenil, da so njegova država in ZDA kot članici Varnostnega sveta OZN in največji ekonomiji sveta odgovorni za mir in varnost, sta »največja zaklada mednarodne skupnosti«, kot navajajo kitajski viri. Xi Jinping še ni izrecno obsodil ruske agresije, kitajski diplomati in mediji pa napada na Ukrajino še ne imenujejo vojna, a so kljub izraženemu razumevanju za ruske varnostne skrbi v Pekingu že navajali tudi spoštovanje ukrajinske suverenosti.

Dialog tudi z ZDA in Natom

Kitajski predsednik je po istih poročilih pozval tako k dialogu med Rusijo in Ukrajino kot tudi z ZDA in Natom. Po njegovem mnenju bi tako lahko naslovili varnostne skrbi Moskve in Kijeva. Xi Jinping pa je opozoril tudi na škodo, ki jo gospodarske sankcije povzročajo svetovnemu gospodarstvu. Pri tem bi lahko pomagali v ZDA, a bi morebitne trgovinske koncesije gotovo zbudile ogorčene domače kritike. Bidnov republikanski predhodnik Donald Trump je ameriško javnost spomnil na ceno, ki jo je plačala za vzpon azijske velikanke.

Zaradi bogatenja – in oboroževanja – na račun ZDA Kitajska v očeh mnogih velja za nevarnejšo nasprotnico kot Rusija. Zadnja ima manjši bruto domači proizvod kot New York in visoki ameriški politiki jo pogosto primerjajo z veliko bencinsko črpalko, ki se predstavlja za državo. Direktor ameriške vojaške obveščevalne službe DIA generalpodpolkovnik Scott Berrier pa je v nedavni oceni globalnih groženj navedel resne varnostne izzive, ki jih predstavlja Rusija. Omenil je celo možnost jedrskega napada na Kijev, vse bolj obupani Putin naj bi bil nevarnost tudi za druge dele sveta.

»Ameriška prizadevanja za spodkopavanje ruskih ciljev v Ukrajini skupaj z dojemanjem ZDA kot države v zatonu lahko Rusijo navedejo k še agresivnejšim dejanjem v Ukrajini in v namišljeni konfrontaciji z Zahodom,« je ocenil. Ključna motivacija za napad na Ukrajino je po njegovem mnenju odločenost Rusije za vrnitev Ukrajine in vseh držav nekdanje Sovjetske zveze v svoje interesno območje. Rusija se hvali z izstrelki, ki jih zahodni obrambni sistemi ne morejo ustaviti, Berrier pa je domneval tudi o obstoju skritih arzenalov kemičnega orožja.