Ameriško izsiljevanje zaradi dojenja

New York – Ni presenetljivo, da vlada Donalda Trumpa deluje po željah korporacij, toda mednarodno izsiljevanje, ki si ga je privoščila na majskem zasedanju vrha Svetovne zdravstvene organizacije, je osupnilo tudi vsega vajene diplomate. ZDA so namreč z grožnjami poskusile razveljaviti resolucijo o podpori dojenju.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že dolgo spodbuja dojenje kot najbolj zdravo obliko prehrane za dojenčke, zato na majskem srečanju njene skupščine nihče ni pričakoval težav ob sprejemanju resolucije, s katero so med drugim po desetletju raziskav pozvali države, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje mlečne formule, nadomestka za materino mleko. Vmešala se je ameriška delegacija, ki naj bi jo spodbujali lobisti proizvajalcev mlečne formule, in poskusila razvodeniti besedilo, s katerim WHO poziva vlade, naj »zaščitijo, spodbujajo in podpirajo dojenje« ter omejijo oglaševanje prehranskih izdelkov, ki po mnenju številnih strokovnjakov škodijo otrokom. Ko to ni uspelo, so po poročanju New York Timesa začeli groziti in izsiljevati.

Prva tarča naj bi bil Ekvador, država, ki bi morala biti predlagateljica resolucije. Po pisanju new­yorškega časnika naj bi ameriška diplomacija zaradi podpore dojenju zagrozila s trgovinskimi ukrepi in umikom vojaške pomoči, vlada v Quitu pa se je vdala pritiskom. Podobno so se podirale domine, ko so zdravstveni strokovnjaki iskali novo predlagateljico. Več kot deset držav, večina iz Afrike in Latinske Amerike, naj bi zavrnilo prošnje, pri čemer naj bi se bali povračilnih ukrepov ZDA, so za časnik povedali neimenovani uradniki iz Urugvaja, Mehike in ZDA. »Bili smo osupli, zgroženi in žalostni. Zgodilo se je izsiljevanje, ZDA so ves svet imele za talca in poskusile zavreči skoraj 40 let soglasja o najboljših načinih za zaščito zdravja dojenčkov in majhnih otrok,« je za New York Times dejala Patti Rundall, vodja politik v britanski organizaciji Baby Milk Action, ki že desetletja spodbuja dojenje.

Trumpov zasuk

Prizadevanja Trumpove vlade na koncu niso bila uspešna, saj je nekoliko predelano besedilo resolucije predlagala Rusija, ki je Washington ne more izsiljevati. Zato so se dva dni trudili s proceduralnimi zavorami, na koncu pa je podprla resolucijo tudi ameriška delegacija. Tako zdravstveni strokovnjaki kot diplomati so bili osupli zaradi silovitosti ameriškega pritiska, zlasti ker je pomenil precejšnji zasuk od dosedanje politike ZDA. Vlada prejšnjega predsednika Baracka Obame je namreč podpirala dolgoletna prizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije za spodbujanje dojenja. V času Donalda Trumpa pa so grožnje postale običajen del diplomacije. Tako naj bi nekateri člani ameriške delegacije namigovali, da bi ZDA lahko umaknile prispevek WHO. To bi močno prizadelo že tako finančno podhranjeno organizacijo, saj iz Washingtona prihaja kar 15 odstotkov proračuna, s prostovoljnimi prispevki so ji ZDA lani namenile 845 milijonov dolarjev.

Zdravstveni strokovnjaki pravijo, da nimajo dokazov o vplivu lobistov na industrijo otroške hrane, njeni predstavniki pa so bili navzoči na zasedanju v Ženevi. Švicarski velikan Nestlé si je prizadeval za odstop od ameriških groženj Ekvadorju in sporočil, da bo še naprej podpiral mednarodni kodeks o oglaševanju mlečne formule, po katerem naj vlade spodbujajo dojenje.

Ravnanje Trumpove vlade je že spodbudilo vrsto jeznih odzivov, spletna stran Moms Rising, ki povezuje ameriške matere, ga je označila za »osupljivo in sramotno, storiti moramo vse za podporo javnim politikam, ki spodbujajo dojenje mater«. Lucy Sullivan, vodja mednarodne skupine 1000 Days, ki si prizadeva za boljšo prehrano dojenčkov in otrok, je prek twitterja sporočila, da je ameriško posredovanje tipično so­očenje javnega zdravja in zasebnega dobička. Po njenih besedah »dojenje rešuje ženska in otroška življenja, hkrati je slabo za večmilijardni posel mlečne formule«.

Lobiranje iz Washingtona

Sedemdeset milijard dolarjev vreden posel obvladuje peščica ameriških in evropskih podjetij, v zadnjih letih pa se spopadajo z zmanjševanjem rasti prodaje, saj se v razvitih državah čedalje več mater odloči za dojenje. Letos naj bi se prodaja povečala za štiri odstotke, večinoma zaradi prodaje v državah v razvoju. Vpliv lobistov na delo ameriške vlade se je v Trumpovem času močno razmahnil, na zasedanju v Ženevi je ameriški delegaciji med drugim iz resolucije o naraščanju debelosti po svetu uspelo umakniti podporo obdavčenju sladkih gaziranih pijač. Washington se v navezi s farmacevtsko industrijo že dolgo upira spremembam patentne zakonodaje, s katerimi bi državam v razvoju omogočili lažji dostop do zdravil, Trumpova vlada pa je opazno povečala tovrstna prizadevanja. Tokrat ji v Ženevi ni uspelo preprečiti truda WHO, da bi lažji dostop do zdravil vključili v naslednji petletni program ­organizacije.