Ameriško iskanje dogovora v senci nove vladne krize

New York – V petek se izteče začasno financiranje zvezne vlade, s katerim so prejšnji mesec prekinili rekordno dolgo ustavitev njenega delovanja. Ameriški kongresniki z obeh polov so sklenili dogovor, s katerim bi denar za delovanje ministrstev zagotovili do septembra, ni še jasno, ali ga bo predsednik sprejel.

Spor se od decembra vrti okoli zahteve Donalda Trumpa, da kongresniki vladi odobrijo 5,7 milijarde dolarjev za gradnjo 320 kilometrov zidu na meji z Mehiko. Konec decembra se je zaostril v rekordno 35-dnevno ustavitev dela vlade, ki je gospodarstvo stala okoli enajst milijard dolarjev. Vladno krizo so pokrpali z začasnim financiranjem do petka, konec minulega tedna pa so iz kongresa prihajala poročila o razpadanju pogajanj, kako naprej. Toda v ponedeljek sta se obe strani vendarle strinjali, da za gradnjo slabih 90 kilometrov obmejnih ovir namenijo 1.375 milijonov dolarjev, pri čemer bodo upoštevali okoljske vidike in pripombe lokalnih skupnosti.

Vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell je včeraj dogovor skušal predstaviti kot uspeh za desnico, saj naj bi demokrate prisilili, da »se odpovedo zahtevam skrajne levice« po omejitvah zapiranja nedokumentiranih priseljencev. Toda po razkritju podrobnosti dogovora so ga skrajno konservativni medijski voditelji začeli nemudoma napadati, Sean Hannity s televizijske mreže Fox News, ga je označil za smetje. Trump je včeraj dejal, da ni zadovoljen s sporazumom ter da vanj »dodaja stvari«, s katerimi naj bi ga popravili. Hkrati je zatrdil, da ne bo prišlo do nove ustavitve delovanja vlade, če pa se bo to vendarle zgodilo, bodo »krivi demokrati«. Da se tovrsten scenarij ne bi uresničil, morata oba domova do petka opolnoči sprejeti sedem zakonov o financiranju, predsednik pa njihovo veljavo potrditi s podpisom.
 

Mojster pogajanj

Kongresniki so dogovor imeli že decembra, a si je nato Trump ob medijskem pritisku konservativnih krogov premislil in dejal, da ga ne bo podpisal, če v njem ne bo 5,7 milijarde za njegov zid. Dva meseca kasneje je jasno, da je bilo izsiljevanje neuspešno in je predvsem načelo javno podobo desnice. Ironija je, da bi decembra samooklicani mojster pogajanj za dobrih sto kilometrov zidu dobil 1,6 milijarde dolarjev, sedaj kongres ponuja še 15 odstotkov manj. Trump je v ponedeljek na zborovanju v obmejnem El Pasu zbrani množici podpornikov obljubil »zid bomo vseeno zgradili«. Izbira mesta v Teksasu ni naključje, saj ga predsednik vztrajno uporablja kot dokaz za učinkovitost zapiranja mej, kljub temu da podatki kažejo, kako je kriminal v mestu močno padel še pred postavitvijo ovir na meji.



Dogajanje je bilo napoved prihodnjih mesecev v ZDA, saj je isti večer zborovanje v mestu organiziral tudi demokrat Beto O’Rourke, ki se bo bržčas udeležil tekme za predsedniškega kandidata demokratov. Politika priseljevanja je ena od njegovih osrednjih tem, pri čemer je poudaril, da je El Paso eno najbolj varnih mest v ZDA »ne zaradi zidov, ampak kljub zidovom«. Trump je v svojem običajnem improviziranem nastopu bezljal z ene teme na drugo in med drugim demokrate obtožil, da želijo s svojo zeleno politiko prepovedati letalske polete in rejo krav. Po lokalnih ocenah je predsednikovo srečanje obiskalo 7.000 ljudi, okoli 6.000 naj bi jih ostalo pred dvorano, O’Rourka pa naj bi prišlo poslušati okoli 7.000 ljudi.